Ta trenutek se vsi učimo zaupanja

Mladoskop | 23.10.2020, 22:00 Nataša Ličen

To leto se marsikaj postavlja na glavo. Pod črto, pravijo nekateri, prinaša tudi posamezne koristi. Bog nas ni zapustil, še vedno nas ima rad. Smo pa na preizkušnji, iz katere lahko izidemo močnejši v veri, s trdnejšo vestjo in upanjem v Njegovo moč. To je tisto, kar lahko vsi pridobimo.

Tako je v »Mladoskopu« spodbudno dejal duhovnik Matevž Mehle, tudi direktor Katoliške mladine, kjer se morajo to leto ves čas prilagajati ob načrtovanih projektih in programih.

Stična mladih se je, ob številnih nepredvidenih okoliščinah potem dobro obnesla ter uspela povezati, čeprav razkropljene po dekanijah, mlade v Duhu. Dlje časa so načrtovali za letošnji oktober tudi praznovanje petnajstletnice misijonskega projekta Pota, ki deluje v sklopu Katoliške mladine.

Kjer je skupnost močna, kjer se mladi hočejo povezovati in živeti vero v Kristusa, so lepi sadovi.

Matevž Mehle, direktor Katoliške mladine: »Največji izziv pri našem delu trenutno je, kako začeti s pripravo programov, projektov, ko imamo v mislih tudi realno možnost, da se morda sploh ne bo moglo izvesti. Iz dneva v dan se odločamo o izpeljavi programov. Marsikaj se prestavlja na splet. Veliko je prilagoditev, prav zato, ker že vnaprej marsikaj lahko predvidimo, pa smo tudi bolje pripravljeni. Kaže se, v kolikšni prednosti so zdaj znanja in iznajdljivosti, ki jih imajo mladi, večinoma virtualno zelo izobraženi in vešči.«
Vizija?
»Podanih je bilo nekaj različnih poti, v katere želimo vlagati. Prepoznavamo pri tem, kako nas vodi Bog. Želeli smo iz bolj projektnega preiti v programsko delo. Sodelujemo že z nekaterimi župnijami. Tej smeri želimo slediti, ker se je tudi v času korone pokazalo, kako velikega pomena je povezovanje v manjših lokalnih okoljih, v skupnosti. Kjer je skupnost močna, kjer se mladi hočejo povezovati in živeti vero v Kristusa, so lepi sadovi."

Ko kdo skeptično reče, zakaj odhajate v misijone, saj so potrebe tudi doma, se mi to sploh ne zdi primerljivo. Misijoni so svoj svet, drugačnih potreb kot doma.

Korona ne zapira spleta, še bolj ga je odprla. »Izplen« Stične mladih?
»Pogledali smo ankete, se srečali z nekaterimi lokalnimi voditelji, večino refleksije je narejene. Duhovne sadove težko merimo, lahko pa rečemo, da je bila večina mladih zadovoljna. Seveda nič ne more nadomestiti Stične in duha več tisoč mladih na enem kraju, vseeno pa so tudi ob letošnji Stični mladih izrazili hvaležnost za priložnost srečanja na lokalnih ravneh. Prejeli so, kot so povedali, ravno tako določeno vsebino. Tudi povezanost v lokalni skupnosti se jim zdi zelo pomembna, nekateri mladi so rekli, da so se prvič srečali z mladimi iz sosednje župnije, s katerimi se prej sploh niso poznali. To pa je tisto drugo, na kar smo računali in predvidevali, da se lahko zgodi in se je, pokazala vrednost in poslanstvo povezovanja v manjših obsegih.«

   Misijoni preprosto "ukradejo" srce. Izkušnja, ki uči o pristnosti trenutkov, da živimo tu in zdaj.

Tinkara Jerkič in Ida Glušič, prostovoljki misijonskih odprav pri programu Pota. Tinkara, ki je tudi koordinatorica programa Pota je bila 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju: »Na začetku je kar šok, po štirinajstih dneh sem se potem uspela privaditi okolju, ljudem in kulturi. Na Madagaskarju je bilo potem lažje, ker je bil prvi kulturni šok že v Zambiji za menoj. Bogata izkušnja, ki uči preprostosti, skromnosti in drugačnega pogleda. To so izkušnje, ki jih lahko vedno predaš naprej, tudi v domačem okolju. Seže do srca, ki jo težko opišem z nekaj stavki. Najlepše v misijonih so nasmejani otroci, iskreni objemi, pesem, ples, nekaj posebnega so svete maše in misijonarji, ki bi jih lahko poslušala ves večer. Misijoni preprosto ukradejo srce.«
Ida, je bila lansko leto, 2019 v Mozambiku: »Dolgo časa sem si želela, da bi šla v Afriko, lani je prišel trenutek realizacije. Življenjska izkušnja, ki veliko nauči, ne samo da mi pomagamo njim, tudi vzajemno mi od njih prejmemo veliko nazaj, od otrok in ostalih domačinov. Učijo nas pristnosti v trenutku, tu in zdaj, nimajo toliko stvari kot mi, vendar se znajo bolj veseliti življenja.«