Večno zvestobo Bogu obljubil naš nekdanji radijski sodelavec

Cerkev na Slovenskem 28. 09. 2020, 09:00 Rok Mihevc

Radijci se veselimo z našim nekdanjim radijskim sodelavcem. Br. Ambrož Brezovšek je v domači župnijski cerkvi sv. Jerneja v Vojniku obljubil večno zvestobo Bogu.

Ambrož Brezovšek je kar nekaj let na Radiu Ognjišče deloval kot tehnik, nekajkrat se je preizkusil tudi pred mikrofonom. Pot pa ga je vodila med brate kapucine, v bratsko skupnost. Svoja vzgojna in študijska leta je preživel v samostanih v Italiji – Lendinara, Tortona in Milano. Po večnih zaobljubah reda mlajših bratov svetega Frančiška Asiškega bo študij nadaljeval na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Pot v nebesa vodi vsakega izmed nas

Kot je v pridigi včerajšnje slovesnosti dejal predstojnik bratov kapucinov br. Vlado Kolenko je br. Ambrož svoj »DA« izrekel za vse življenje in se ne bo končal ob zemeljskem koncu, ampak je odločilen za njegovo večno življenje. »Nebesa zagotavlja naš redovni ustanovitelj sv. Frančišek, ki je šel po tej poti, po kateri nas vodita naše vodilo in konstitucije in nam pravi, to je ena izmed poti. Če jo vzameš resno, z vsem srcem, vodi v nebesa. In to je pot redovništva. Pot v nebesa vodi vsakega kapucina in vsakega izmed nas.«

Gospod čaka na primeren trenutek

Spomnil je na Ambroževo pismo in prošnjo za sprejem v njihov red. Takrat je omenil, da ga je Gospod klical že prej, še preden mu je lahko odgovoril. »Tudi mnogi mladi ravnajo podobno. Koliko energije je potrebno, da se prekrije ali zatre ta klic, ki je globoko v srcu. Minevala so leta in dogodki, počel si lepe in prijetne stvari, globoko v srcu pa je ostajal klic. Gospod pa je čakal na tisti primeren trenutek, ko človek vidi, da se nima več smisla upirati Gospodu, ki je največja Ljubezen. Ker Gospodova ljubezen je velika, nekaj tako velikega, da si lahko zapustil svoje misli, načrte, kariero, človeško ljubezen in mu rekel, »da, za Teboj želim iti, Gospod. Kako se bo to zgodilo, kam vse me bo vodila moja pot, ne vem, ampak Tebi se izročam.««

Ambrožev znameniti stavek »pa zaka?« kot spodbuda za vse

Kar hitro po njegovi odločitvi ga je pot pripeljala v samostan, kjer je začel odkrivati redovništvo, kdo so kapucini, je opisoval br. Kolenko. »Verjetno si tudi ti premišljeval, kdo sploh sem jaz, da se je Gospod ozrl name in me poslal v ta vinograd. Je tukaj moje mesto? In ko si stopal na pot vzgoje, so vzgojitelji prepoznali, da si na pravem mestu in je to prava pot. Verjetno pa danes ne bi izrekel svojega »DA«, če bi ti vzgojitelji o nekaterih stvareh samo govorili. Gotovo si vse to povezoval z realnim življenjem. Radoveden kot si, si velikokrat hotel vedeti, zakaj so stvari takšne kot so. Velikokrat si izrekel tisti tvoj znameniti »pa zaka?« In prav je tako. Velikokrat se tudi bratje premalokrat sprašujemo zakaj. Zakaj tako živimo, zakaj tako delujemo, zakaj tako govorimo, zakaj smo bolj evangeljski ... In prepričan sem, da boš tudi ti mnogim pomagal, bratom in drugim ljudem, jih dvigal in jih s svojim optimizmom in dobro voljo vlival pogum in podajal roko.«

Na vprašanje »pa zaka?« ljudje nimamo vedno odgovora, Bog pa ga ima

»Bog ti je v življenju dal darove in talente, da jih boš lahko delil z drugimi. Prepričan sem, da si v tem času zorenja videl, kaj je tisti zaklad, za katerega si prodal vse in mu želiš slediti. Uboštvo, pokorščina in čistost naj bodo sredstva, da boš lažje sledil Gospodu in lažje živel ter izpolnjeval evangelij. Na tvoje vprašanje »pa zaka?«, ljudje nimamo vedno odgovora, Boga pa ga ima. Mogoče ga ne bo razodel takoj, zagotovo pa v večnosti. Naj bo tvoj »DA« v pomoč vsem, nam in tistim, ki jih Bog kliče, da bomo zmogli vsak dan izrekati svoj »DA« Gospodu,« je s svojim razmišljanjem pridigo zaključil br. Vlado Kolenko.