Epidemija bi nas morala še bolj spodbuditi h goreči molitvi k Sv. Roku

Slovenija | 17.08.2020, 08:25 Alen Salihović

Letošnji god sv. Roka je minil v znamenju pandemije novega koronavirusa. Ta svetnik je namreč zavetnik proti kužnim boleznim; še danes se mu priporočajo bolniki, ki imajo rane ali bolne noge. Na slovenskih tleh je Sv. Roku posvečenih precej cerkva, povečini podružnic. V Ljubljani je najbolj znana božja pot do kapelice sv. Roka v Dravljah, tja se je v zgodovini vila velika ljubljanska procesija z več tisoč ljudmi. Včeraj so tja poleg faranov Dravelj tradicionalno poromali farani Šentvida, Ježice, Črnuč, Kosez in Podutika. Na praznik Marijinega Vneboveztja je praznično mašo ob glavnem romarskem shodu daroval jezuit p. Peter Lah, tudi letošnji srebrnomašnik.

Ob obhajanju godu sv. Roka gre za spomin na 17. stoletje, ko je divjala kuga, ki je samo v Dravljah v štirinajstih dneh terjala življenja več kot sto ljudi. Preživeli so se zaobljubili, da postavijo cerkev sv. Roku v čast in to obljubo so izpolnili. Procesija pa je bila prvič leta 1683. Tudi včeraj dopoldne so se po maši romarji odpravili do Rokovega znamenja ob Celovški cesti, pod katerim so po izročilu pokopani za kugo umrli Draveljci. P. Peter Lah, ki je med sobotno pridigo v ospredje postavil lik Marije in zaupanje v njo, je med drugim dejal: »V tem trenutku je še posebej pomembno, da gremo nazaj k prvim Marijinim besedam, da rečem, zaupam. Zaupam, da Bog dobro dela to, kar dela. Dobro se bo končalo.«

Prve jutranje svete maše ob šesti uri so se udeležili romarji iz Šentvida, saj so Dravlje nekoč spadale prav pod to župnijo. Šentviški župnik Ivan Jagodic je v luči epidemije dejal, da  Bog, ko posluša, usliši ampak ne takoj: »To je pa za vse nas en preizkusni kamen. Bog posluša, ampak na prvo žogico ne usliši. Poglejte koliko molitve od papeža naprej, preko škofov in vseh vernih ljudi je bilo v letošnjem letu za odvrnitev te velike šibe človeštva, ki ji rečemo koronavirus. Bog morda želi, da naše hrepenenje še bolj narašča in zato zamuja z uslišanjem vsega tega, kar mi prosimo in molimo pa ne gre samo za ta koronavirus za katerim sedaj trpimo ampak gre to za uslišanje vsakodnevnih naših prošenj.  Da bi mi ob tem našem tečnarjenju poglabljali vero in da ne bi takoj vrgli puške v koruzo, da bi se borili z Bogom.«

Velikega števila vernikov je bil vesel tudi draveljski župnik p. Primož Jakop, ki je na vprašanje, kako aktualen je lahko danes sveti Rok dejal: »Je pa ta današnja situacija v kateri smo vsi še malo preplašeni v zvezi s koronavirusom, ki je ena taka bolezen proti kateri je bil sv. Rok že v preteklosti na nek način priprošnjik naših prednikov in v tem smislu je sv. Rok tudi nekdo, ki vedno znova opominja in opozarja, da poleg vsega truda za to, da nekako najdemo zdravilo vedno ostaja aktualna tudi molitev.«  

Poleg Dravelj v Sloveniji slovi še božja pot sv. Roka v Brežicah. Tja so v preteklosti pogosto priromali tudi iz sosednje Hrvaške, saj je ta svetnik hrvaški deželni patron. Podružno cerkev sv. Roka ima tudi Izola in sicer od leta 1849. Tedaj je v okolici razsajala kolera, Izoli pa prizanesla in ljudstvo je sklenilo obnoviti cerkev sv. Lovrenca ter jo posvetiti sv. Roku.

Posnetki pridig v Dravljah.