Nič naj te ne vznemirja, nič naj te ne premoti

| 28.07.2020, 15:13 Tanja Dominko

Tako slišimo v besedilu ene slovenske ritmično duhovne skladbe in prav te besede me zasledujejo v dneh, ko spremljam dogajanje v slovenski mlakuži. Ne pustim se vznemiriti, si prigovarjam, ko poslušam o skrbi za starejše bolnike, ki jo mediji kažejo zgolj v času desnosredinske vlade. Ko poslušam o skrbi za uravnoteženost medijskega prostora v trenutku, ko se napove s strani taiste vlade popravljanje medijskega zakona. Ko poslušam o zapravljivosti vlade, kadar so ukrepi za ublažitev posledic zaradi korona krize namenjeni široki populaciji. Ko poslušam o sovražnem govoru na družbenih omrežjih, čeprav je sovražni govor na protestih mnogo hujši.

Različni so vatli, s katerim družba meri in presoja, zato še posebej zvesto kličem: nič naj te ne vznemirja, nič naj te ne premoti. Pomembno je torej ostati zvest sam sebi, svojim prepričanjem in se ne pustiti zmesti in zavesti vsem medijskim zgodbam, ki imajo globoko v sebi eno samo sporočilo in namen- zasejati dvom in doseči nasprotovanje aktualni oblasti.

Ne morem si pomagati, da ne bi ob vseh svojih dosedanjih letih izkušenj s spremljanjem politike pomislila, kako bi to izpeljal kdo drug.

Vesela sem, da sem na Radiu Ognjišče, kjer lahko mislim s svojo glavo, kjer ni urednik tisti, ki bi mi narekoval smer razmišljanja v prispevku, ki ga pripravljam za informativni program. Kjer se na sestanku ne dogovorimo, v koga bomo usmerili puščico in kjer nam je še vedno pomembno, da so ljudje obveščeni o pomembnih stvareh, ne o natolcevanju. Ampak včasih je težko vztrajati, če vsi okoli tebe tulijo v en rog. Ali je denimo Pivčeva upravičeno obiskala zasebno podjetje ali je bilo to koruptivno? Ali je v poslih z maskami prišlo do zaslužkov? Ali so domovi za starejše s strani oblasti pozabljena kategorija? Če spremljaš aktivnosti vlade, zaznaš neko resno prizadevanje za ureditev razmer, toda če spremljaš mainstream medije, se zdi, da nič ni dovolj dobro. Ne morem si pomagati, da ne bi ob vseh svojih dosedanjih letih izkušenj s spremljanjem politike pomislila, kako bi to izpeljal kdo drug.

Če bi v času korone vlado vodil Cerar, bi vsako ministrstvo ustanovilo svojo komisijo, delovno skupino in sestanki bi se množili, dokumenti kopičili, učinkov na terenu ne bi zaznali. Če bi vlado vodil Pahor, bi imeli novinarske konference po uro in pol s semaforji o številu okuženih, veliko lepih besed in obljub, a učinka na terenu ne bi bilo. Če bi vlado vodila Alenka Bratušek, mask verjetno ne bi zmanjkalo, saj bi jih mojškra zašila čez noč, a kakšnega širšega soglasja, komu pomagati in kako, ne bi dosegli. Šarec je vlado že vodil, a je bilo breme prehudo in je barko zapustil. Zakaj bi mu verjeli, da bi danes zmogel, če takrat ni. Zakaj bi mu verjeli, da bi danes zagrabil s polno paro, če pa se je takrat norčeval iz vseh, ki so omenjali resnost vdora virusa v našo državo. Če bi vlado vodil Rop, se je bati, da bi bila luknja še večja. Nihče seveda ni brez madeža, toda dobro delo vendarle terja priznanje. Če pa obstajajo nepravilnosti, pa naj jih le raziščejo, zato imamo pristojne organe. Toda tudi tem je treba dati veljavo, ne pa jih minirati ob vsaki priložnosti. Če namreč ves čas svoje poročanje gojiš na dvomu v sposobnost struktur v državi, ne pričakuj, da bodo državljani na koncu verjeli, da so te strukture opravile delo pošteno in s kar najvišjo mero integritete.

Poletna vročina nas je dodobra ogrela, razlogov za vznemirjanje nam ne zmanjka, a vendar se vsaj kristjani lahko vedno umirimo ob izviru čiste vode. K temu studencu zahajajmo čim bolj pogosto, pa čeprav pri njem streže morda kak tak duhovnik, ki ni najbolj po našem okusu. S 1. avgustom bo spremembo dočakalo kar nekaj župnij v državi. Težko je ob tem tako tistim, ki odhajajo, kot tistim, ki prihajajo, pa tudi vsem faranom. Marsikje so se spletle lepe vezi, prava prijateljstva, zato tudi solze tečejo, ko je slovo pretežko. Ampak če nadaljujem s pesmijo iz začetka: »Nič naj te ne vznemirja, nič naj te ne premoti, ker vse mine, le Bog ostaja isti.« Če imamo to v zavesti, je vsako spremembo lažje sprejeti.