Karitas v Venezueli deli pomoč ljudem | (foto: Caritas Venezuela)
Treba je ukrepati takoj!
Slovenija Marjana Debevec Peter Tomažič Jana Lampe
Caritas Internationalis opozarja, da bo veliko več ljudi po svetu ubila lakota, kot posledica pandemije. Število lačnih na svetu se bo podvojilo. Najbolj bo prizadeta Afrika, kjer mnogi ljudje živijo iz dneva v dan in sedaj nimajo dnevnega zaslužka zaradi karantene. Mnogi niso jedli obroka hrane že po teden ali dva. S pomanjkanjem hrane pa se bodo borili tudi v Aziji in Latinski Ameriki.
Caritas Internationalis ugotavlja, da se je v zadnjih štirih mesecih mednarodna politična in medijska pozornost upravičeno osredotočila na širjenje virusa. Žal pa se napoveduje, da bodo posledice pandemije še resnejše in smrtonosnejše kot vpliv samega virusa, zlasti za najranljivejše skupnosti v najrevnejših državah.
Zaprtje Evrope, ZDA ter Kitajske in Japonske je dereguliralo svetovno gospodarstvo, ki je trenutno popolnoma zaustavljeno, gospodarske izmenjave pa so močno upadle. Svetovni program za hrano OZN (WFP) po vsem svetu predvideva, da se bo število ljudi, ki trpijo za akutno lakoto, zaradi bolezni Covid-19 podvojilo in bi lahko doseglo 230 milijonov.
Afrika je najbolj prizadeta celina, ki se sooča s pomanjkanjem hrane zaradi zaprtja, pa tudi zaradi različnih nesreč, kot so poplave, suša, invazija kobilic, slaba letina. Mnoge države na Bližnjem vzhodu, v Latinski Ameriki in Aziji so že na robu hude krize s hrano, ki vodi v podhranjenost otrok in stradanje odraslih.
Migranti so med najranljivejšimi skupinami za okužbo. Notranje razseljeni ljudje in ljudje, ki se vračajo v domovino, so prav tako hudo prizadeti zaradi prehrambne krize in pomanjkanja varnih življenjskih pogojev. Mnogi venezuelski migranti, ki se iz Kolumbije, kjer zaradi karantene nimajo možnosti dela, preživetja in strehe nad glavo, vračajo v Venezuelo, lahko doleti stradanje ali huda lakota. Še eno skupino ljudi, ki bodo močno prizadeti, predstavljajo migranti brez dokumentov, saj ne spadajo v nobeno od kategorij, kjer bi lahko dobili državno pomoč. Lokalni organi bi jim morali zagotoviti dostop do osnovnih, cenovno dostopnih storitev, zlasti do zdravstvenega varstva. Generalni tajnik Caritas Internationalis, Aloysius John, je dejal: »Zavedamo se, da smo pred neobičajnim izrednim stanjem, kjer so glavne države donatorice najbolj prizadete zaradi virusa. Vendar moramo vedeti, da preusmerjanje mednarodne pomoči v odziv na nacionalne potrebe, ne bo prava rešitev.«
Caritas Internationalis zato poziva mednarodno skupnost, naj:
- začasno ustavi gospodarske sankcije proti Libiji, Iranu, Venezueli in Siriji, da se omogoči uvoz zdravil, medicinske opreme in osnovnih potrebščin za prebivalstvo;
- zagotovi humanitarnim organizacijam potrebna sredstva za odziv na prednostne potrebe ljudi zaradi Covida-19, kar pomeni izvajanje mikro-razvojnih programov, ki lahko najrevnejšim skupnostim zagotovijo zanesljivo preskrbo s hrano ter humanitarno, zdravstveno in denarno pomoč;
- dodeli dodatna sredstva za podporo najranljivejšim skupnostim za njihovo preživetje v času zaprtja;
- zagotovi dostop do osnovnih in cenovno dostopnih storitev za notranje razseljene osebe in begunce, vključno z dostopom do notranje razseljenih oseb in begunskih taborišč, da se ljudem omogoči humanitarna pomoč.
»Če se sprejmejo pogumni in odločni ukrepi za preventivo in podporo najranljivejšim skupnostim, lahko ustavimo še eno veliko humanitarno krizo. Caritas Internationalis se pridružuje pozivu papeža Frančiška k spodbujanju »ustvarjalne globalne solidarnosti« ter gleda dlje od samega odziva na Covid-19, da bi se izognili še eni veliki humanitarni tragediji,« je še dodal Aloysius John.
Caritas Internationalis je na pobudo papeža Frančiška ustanovila posebni solidarnostni sklad za pomoč najbolj prizadetim s Covid -19 po svetu. Sredstva za pomoč zbira tudi Slovenska karitas.
Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas
Več informacij: jana.lampe@karitas.si, 031 344 481
