Vstajenje, velika noč | (foto: Pixabay)
Občutite mir kot notranjo skladnost ali Kristusov mir?
Svet | Marta Jerebič
Besedo mir danes pogosto narobe razumemo ali banaliziramo. Mir ne pomeni notranje mirnosti, je poudaril papež pri današnji splošni avdienci, pri kateri je razlagal 7. blagor: Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi.
Bibličen pomen besede mir, shalom, izraža obilje in blaginjo, ki se izpolni v Mesiji, princu miru. A danes je bolj razširjeno sodobno, psihološko pojmovanje miru kot notranje skladnosti. Takšen pomen besede je nepopoln, je pojasnil papež, saj je nemir v življenju lahko pomemben dejavnik rasti. »Velikokrat je prav Gospod tisti, ki v nas seje nemir, da bi mu stopili naproti in ga našli. To je pomemben dejavnik rasti, saj notranja skladnost lahko ustreza le neki ukročeni zavesti, ne pa pristni duhovni odrešenosti.«
Gospod torej daje drugačen mir, kot ga daje svet. Če pomislimo na oborožene spopade, vojne, se te končajo na dva načina: s porazom na eni strani ali z mirovnimi pogodbami. Zgodovina je žal nenehen niz mirovnih pogodb, ki jih prekličejo naslednje vojne ali pa se te preobrazijo na drugačne načine in v drugih krajih. »Tudi danes se vojna po koščkih bije na več področjih in na različne načine. V dobi globalizacije, ki jo poganjajo predvsem ekonomski in finančni interesi, si lahko mislimo, da mir enih ustreza vojni drugih. A to ni Kristusov mir,« je poudaril papež.
Kristusov mir je sad njegove smrti in vstajenja. Delavci za mir so tisti, ki svoje življenje posvetijo temu, da si izmišljajo vedno nove načine ljubezni; ki vedo, da ni sprave brez darovanja svojega življenja in vedo, da je mir treba iskati vedno in povsod.
