Marija Krebelj: »Ljubezen je preprosta!«

Radijski misijon 30. 03. 2020, 11:53 Mirjam Judež

V Svetovalnici smo danes gostili Marijo Krebelj, posvečeno sestro v skupnosti Emanuel, sicer pa profesorico slovenščine in teologije. Marija je posvečen laik, dela kot učiteljica slovenščine v Vzgojnem zavodu Planina, ima svoje prihodke, a je v svetu prisotna kot vsi ostali ljudje, hkrati pa moli, hodi k maši in živi kot redovnica. Njeno delo v zavodu je zelo široko, je tudi precej vzgojnega dela, saj mladostniki ne živijo s svojimi starši oz. le za krajši čas. Z njo smo klepetali o Ljubezni in kako pomanjkanje le te lahko (usodno) zaznamuje življenja tistih otrok, ki je niso bili deležni oz. ne v pravi meri. Z Marijo Krebelj se je prek Skypa pogovarjal Jure Sešek. Koliko ljubezni pričakujejo ti mladi? »Neskončno in brezpogojno ljubezen. Če jo začutijo, se odprejo! Ta ljubezen jih gradi in tudi oni gradijo mene.«

V Vzgojnem zavodu Planina živijo otroci, ki nimajo pravih razmer doma, so žrtve zlorab, imajo kakšno bolezen ali so tam pristali zaradi prestopniškega vedenja. Ti otroci živijo v pomanjkanju ljubezni. »Starševska ljubezen ti da vse! Najprej pa občutek varnosti, da si sprejet in če nimaš ljubezni, gre to v jezo, samopoškodovanje ali poškodovanje drugih. Pri mladih odklonsko vedenje navadno ni povezano z odločitvijo za slabo, ampak imajo veliko globlje vzvode, ki bi se verjetno vzpostavili tudi pri nas, če bi živeli v takih razmerah. Učitelji, vzgojitelji smo neprestano v zelo osebnem stiku z njimi, kar nas poživlja in dostikrat tudi gane.«

Kako je Marijo Krebelj nagovorila božja Ljubezen?

»Že kot otrok sem čutila, da me ima Bog rad, me spremlja v vsakdanjem življenju in je z mano, kjerkoli že sem. To Njegovo Ljubezen res moraš izkusiti, občutiti, da greš lahko naprej. Če nimate te izkušnje, Ga prosite, naj vam pokaže, da vas ima rad. Bog nam vedno kaže svojo Ljubezen, a prošnja, molitev odpre naše oči, da jo lažje vidimo. Včasih se zakrknemo zaradi vseh ran in ne vidimo Ljubezni. Ko sem začutila, da me vabi, da Mu pripadam z dušo in telesom, je bil to zame največji kompliment.

Tisto, kar je preprosto, tisto kar je lepo, kar je dobro, v srcu začutimo in to se trudimo živeti.

Bilo je dosti bojev, a v resnici me je vedno ganila njegova Ljubezen in tudi ljubosumje, ko sem videla, da se je pripravljen boriti zame in mi je na različne načine pokazal, da je to moja pot in me želi čisto zase.«

Kako v današnjih razmerah živeti dejavno Ljubezen?

»Dejavna Ljubezen je že to, da upoštevamo navodila, da ne ogrožamo drugih. Celotna družba je na preizkusu, da zaščitimo tiste, ki so ranljivi, da služimo drug drugemu, skrbimo za tiste, ki sami ne morejo poskrbeti zase, da se pokličemo, pazimo, da ni nihče sam, izključen in neljubljen, da molimo drug za drugega, za umirajoče, da v ta svet prinašamo blagoslov. Dobro bomo morali premisliti o medsebojnih odnosih, odnosu do narave, paziti, da ne bomo spet zapadli v potrošništvo. Upam, da bomo iskali nove poti, ki bodo privedle do tega, da bodo bolj čuteči drug do drugega.«

Ste že naročeni na podcast vsebin 15. radijskega misijona?

Čas, v katerem smo, prinaša različne stiske. Včasih je težko dejavno živeti Ljubezen, ko smo sami izpraznjeni. Kaj storimo takrat? »To podarimo Bogu. Med molitvijo v skupnosti sem bila en večer tako utrujena, obrnila sem se k Jezusu in mu povedala, da mu lahko namenim samo en pogled. Naslednji dan mi je nekdo iz sv. pisma prebral: »Z enim pogledom si osvojila moje srce«. Za Boga so to čisto drobne stvari, ki štejejo.«

Kako na Marijino življenje Ljubezni gledajo mladi, s katerimi se srečuje?

»Vsi vedo, da sem sestra (nuna), nikoli pa ne začenjam verskih tematik sama od sebe. Če sami začnejo, se rada pogovorim. Mladi iščejo oporo, ki bi presegala človeško miselnost, človeško ljubezen, ki je omejena, vedno je zadaj nekaj, kar ni čisto čisto, Bog pa je tisto, kar jih v resnici lahko nagovori in v vsem tem obupu vidim, da se včasih zatekajo tudi k Bogu.«

Če nimate izkušnje Božje ljubezni, prosite Boga, naj vam pokaže, da vas ima rad! ... Lahko je ljubezen tudi to, da ko ne moremo, to darujemo Bogu.

Marija Krebelj za konec spodbuja in nas nagovarja: »Ljubezen je preprosta, Bog je z nami, ima nas rad, smo v Njegovih rokah! Ni treba komplicirati, lahko živimo preprosta dejanja in mu jih podarjamo. On vse ve in nas ne bo spustil iz rok. Enkrat bo tega konec, zdaj je čas, da živimo preprosto življenje. Tisto, kar je preprosto, tisto kar je lepo, kar je dobro, v srcu začutimo in to se trudimo živeti.«