Nadškof Stanislav Zore | (foto: Katoliška Cerkev)
VIDEO: Nadškof Zore: Vstanimo iz grobov, v katere smo pokopali naše odnose
Slovenija Marjana Debevec
Nadškof Stanislav Zore je vernike in vse ljudi dobre danes znova nagovoril. Povabil je k spoštovanju navodil, da se zgodba iz Italije in Španije ne bi ponovila tudi pri nas. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl pa nas je pri dopoldanski sveti maši povabil, naj se odpremo Bogu in ljudem, da bomo zares začeli živeti.
Ob tem, ko moramo upoštevati navodila pristojnih, pa po besedah nadškofa Zoreta ne smemo pozabiti bolnikov in njihovih domačih. »Kako pomembna je naša bližina, duhovna, molitvena, preko spletnih omrežij, na toliko drugih načinov, s katerimi pokažemo, da nam je mar.«
Pozabiti ne smemo tudi na zdravstveno osebje in prostovoljce, katerih napori so skrajni. Posebej se je zahvalil zdravnikom, ki so nas prvi opozarjali na resnost položaja, pa tudi pripadnikom Civilne zaščite, Karitas ter ostalim humanitarnim organizacijam, delavcem, policiji in vojski, delavcem komunale, trgovcem in učiteljem ter drugim, ki v teh dneh požrtvovalno delajo v korist vseh ljudi.
»Bodimo pozorni, da nas v teh časih ne uspava anestezija navajenosti in sebičnosti, anestezija brezbrižnosti. Prepričan sem, da bomo tudi mi veliko lažje prenašali neprijetnosti osame in spremenjenih navad, če bomo pozorni do teh ljudi, ki skrbijo, da pravzaprav ne pogrešamo ničesar potrebnega za življenje.«
Nadškof Zore tudi upa, da bomo v tej preizkušnji spoznali, da moramo priti iz grobov, v katere smo pokopali svoje odnose, svoje sosede, sami sebe in svoja pristna čustva, morda kdaj tudi svoja srca. »Dragi bratje in sestre, v časih preizkušnje so se kalili svetniki. V najtežjih časih so dozoreli najbolj plemeniti ljudje. Naj to velja tudi za nas. Naj ta preizkušnja prečisti v nas vse negativno, vse grešno, da bomo skozi te tedne in mesece postali boljši ljudje.«
Tudi po besedah nadškofa Cvikla so v naših srcih področja, ki se jih Božja bližina še ni dotaknila. Zato nas je povabil: »Čas je, da se odpremo Bogu, da slišimo Njegov glas in mu pustimo, da vstopi v naše življenje, da vstopi v naše srce.« Ob sklepu nagovora pa je dejal: »Če kaj potrebujemo v teh dneh, je to občutek, da nismo sami; da nismo prepuščeni samemu sebi; da nismo igra nekih naključij in slučajev, ampak da smo v Božji roki, da smo tisti, ki nas Gospod ljubi«.
