Stoli | (foto: Unsplash)
Rokohitrsko kadrovanje pred iztekom mandata
Komentar tedna dr. Helena Jaklitsch
Čemu dati poudarek v tokratnem komentarju, je vprašanje, ki me je te dni zaposlovalo. Prva misel je bila seveda korona virus, ki zadnjih štirinajst dni dodobra zapolnjuje vsebino naših vsakodnevnih pogovorov, prisotnost te teme pa se je še povečala, odkar se je tudi Slovenija uvrstila na zemljevid držav s potrjenimi primeri. Med ljudmi je čutiti strah ob tem zelo malo raziskanem virusu, ki se z veliko naglico širi po vsem svetu. Meje zanj pač niso ovira. Kot lahko razberem iz pogovorov, večina sogovornikov redno in sproti brska po internetu, iščoč nove informacije o tem, kaj se dogaja.
Nenadoma pred mano ne stojijo več »navadni« ljudje, temveč strokovnjaki s področja medicine, izjemni analitiki in strategi, ki natančno vedo, kaj bi morale zdravstvene službe in država narediti za učinkovit boj proti tej nadlogi. Pri tem večkrat niso samo kritični, temveč z besedami prav bičajo vse, ki so vključeni v to dogajanje, ker, po njihovo, nič ne delajo prav. Ko jih tako poslušam, razmišljam kako se da strah in skrb izraziti tudi drugače; bolj spoštljivo do vseh, ki se trudijo zajeziti nadaljnje širjenje virusa. Ob tem se tudi sprašujem, zakaj z enako kritično mero ne spremljajo dogajanja v domačem političnem, kulturnem, družbenem prostoru. Dejstvo namreč je, da ta bistveno bolj vplivajo na naše vsakdanje življenje kot pa korona virus. Da ne bo pomote – ne mislim, da bi ne bil virus resna stvar, toda želela bi si enake vneme in zanimanja ljudi tudi pri državljanskih vprašanjih.
Toda v tem komentarju nisem hotela dajati v ospredje korona virusa, saj je že dovolj v ospredju. Razmišljala sem, da bi spregovorila o dnevu žena, ki je pred nami, toda tudi tu sem imela pomisleke. Dokler bodo levičarske organizacije, institucije in posamezniki prek obvladujočih mainstream medijev in agresivnega, predvsem pa izključujočega javnega (samo)diskurza forsirali sprevržen feminizem kot edini možni pogled na žensko, ob tem pa zaničevali podobo ženske kot matere in žene, tega praznika ne morem doživljati kot nekaj, kar bi bil res dan vseh žena. Do rjovečih žensk, ki z razgaljanjem samih sebe na javnih površinah skušajo potrditi svojo enakost v odnosu do moškega, pač čutim usmiljenje in pomilovanje, ne vidim pa v tem ničesar, kar bi ženski dajalo dostojanstvo in vrednost. Ravno obratno.
V tem tednu je šla bolj ali manj neopazno mimo tudi ena pomembna obletnica. Odkritje Hude jame je pred enajstimi leti za hip ustavilo življenje v naši domovini. Pretreseni smo zrli v fotografije notranjosti rova, ki nam je razkrival grozo, zakopano za enajstimi pregradami. Prešibki, da bi se soočili z moro zločina izpred sedmimi desetletji, smo rov ponovno zakopali in pustili, da nepriznan in nepokesan greh nad bratom še vedno usodno razjeda naš narod.
Toda naj bo ta tema še tako bistvena za naš narod in državo, bi želela v tem komentarju vendarle opozoriti še na nekaj drugega. Saj veste, v skladu z znanim rekom »da ne boste rekli, da niste vedeli ...« Te dni smo dobili novega mandatarja, ki bo v naslednjih dneh predstavil svojo novo ministrsko ekipo, ki naj bi, če bo šlo vse po načrtih, v kratkem zamenjala odhajajočo vlado. Ta skuša v zadnjih minutah svojega obstoja v javni upravi mrzlično zaposliti kar največ svojih kadrov. Gre za skrajno sprevrženo ravnanje, ki z visoko etničnimi standardi nima prav veliko, čeprav se je nanje tako rad skliceval sedaj že nekdanji predsednik vlade. Opravičevanje objav kadrovskih razpisov s tridnevnimi roki za prijavo z nujnostjo zaradi predsedovanja Slovenije EU v drugi polovici naslednjega leta je norčevanje iz vseh nas. Če bi res želeli dobiti vrhunske kadre, potem bi dali dovolj časa, da ti potencialni vrhunski kadri javne razpise sploh opazijo, dovolj časa, da pripravijo odlične prijave in dovolj časa, da se prek intervjujev ugotovi, kdo izmed prijavljenih je res najboljši za posamezno delo. Glede na to, da tega tu ni, lahko logično izpeljemo le eno ugotovitev – da so kadrovski izbranci že vnaprej znani. Toda osrednji mediji tega sploh ne izpostavljajo, še manj ne problematizirajo ali se ob tem zgražajo. Korona virus jim je pravzaprav prišel zelo prav, kajne. Sama se namreč še kako dobro spomnim naslovov teh medijev ob iztekanju obeh Janševih mandatov, ko so že kar vnaprej in na zalogo obsojali taka ravnanja. Dvojni, res zelo različni vatli se uporabljajo v našem javnem prostoru za levi ali desni politični prostor. Toda, brez skrbi. Če ti mediji sedaj ne najdejo kritične besede za tako ravnanje odhajajoče vlade, bodo gotovo z vso skrbnostjo in pravičniško zaskrbljenostjo zrli v ravnanje prihajajoče nove vlade. To bodo merili po najstrožjih (ideoloških) standardih. Toda če hočemo, da se zgodijo kakšne spremembe, je potrebno imeti na pravih mestih prave ljudi. In če hoče nov človek kaj spreminjati, »potem je treba nujno izvesti kadrovske menjave«. Vsaj tako nas je v enem svojih prvih intervjujih kot predsednik vlade takrat podučil gospod Šarec. Mainstream mediji in levi javni prostor mu je takrat z vso vnemo pritrjeval. Pričakujem, da bodo tudi sedaj ostali zvesti temu svojemu pritrjevanju. Samo tako bodo ostali verodostojni. Vse ostalo je namreč samo ideologija. Ta pa v demokraciji in pravni državi nima kaj iskati. Še posebej, če hočemo državi in njenim državljanom dobro. Da hočemo dobro naši državi, se pa, vsaj upam, vsi strinjamo.
