Naš gost Matjaž Križnar: Vsak od nas je »misijon«

Cerkev po svetu 21. 01. 2020, 18:15 Jure Sešek

V oddaji Naš gost smo spoznali direktorja Misijonskega središča Slovenije Matjaža Križnarja, duhovnika, ki je otroška in mladostna leta, skupaj s tremi brati in dvema sestrama, preživel v Preddvoru. Kot pravi sam: »V verni družini sem dobival pripadnost Cerkvi in župniji. V pripravi na zakrament sv. Birme pa sem odkril, da je hoditi za Bogom in iskati Njegovo voljo, največ kar lahko človek naredi na tem svetu.« Še danes mu prav spoznavanje in življenje Božje besede v vsakodnevnem življenju pomeni najvećji izziv.

V duhovnika je bil posvečen v dneh osamosvojitve, duhovniško pot je začel v Novih Fužinah, iz te mlade in takrat nastajajoče župnije z mladimi družinami je odšel v Semič, nato v Mokronog in v župnijo Zagorje ob Savi. Danes ob službi narodnega voditelja misijonov opravlja službo župnika v Novih Jaršah pri Domžalah.

Do odločitve za duhovništvo je bil prepričan, da bo njegova pot vodila v svet gradbeništva. Po srednji gradbeni šoli se je namreč odločil za študij gradbeništva, sredi prvega letnika pa spoznal, da bo notranjo srečo prineslo le poslanstvo duhovnika. »Ne moja, ampak Tvoja volja se zgodi!«, je dejal nekega zimskega jutra in se, brez priprav ali pogovorov, odpravil na Teološko fakulteto. Danes je prepričan, da je bila to prava pot in pravi, da bi nanjo s hvaležnostjo in veseljem stopil znova.

»Razveseljuje me mladina, ki v mnogih akcijah pokaže kako prizadevna je, hvaležen sem možem za vse prostovoljne ure, ženam za gradnjo skupnosti.«

»Hvaležen sem, najprej Bogu, pa tudi vsem ljudem, ki so po župnijah pripravljeni sprejeti župnika in z njim graditi občestvo. Ko sem dobil misijonske naloge, sem se bal kako bom lahko združil dve tako obsežni zadolžitvi. Zavedam se, da petdeset misijonarjev po svetu zahteva redno delo, povezanost, molitveno, duhovno in drugačno podporo. Vem, da vse omenjeno zahteva določen čas, napor. Duhovništvo n vse naše naloge pa presegajo človeka, zato sem se že pred leti naslonil na klic: z Božjo pomočjo!«

Veseli ga pestrost, v poklicu duhovnika ga navdušuje možnost, da se lahko skupaj z ljudmi približa Bogu, ustvarja ozračje, v katerem začutijo, da je med njimi Jezus. Cerkveno leto ponuja veliko priložnosti za to, na drugi strani pa misijonarji, ki to radost živijo najbolj predano. »Razveseljuje me mladina, ki v mnogih akcijah pokaže kako prizadevna je, hvaležen sem možem za vse prostovoljne ure, ženam za gradnjo skupnosti.« Čeprav ima, pravi, rad tudi trenutke zase, ga iskreno nagovarja občestvo, ki je bistvo duhovnega življenja.

Za nami je leto, ki je imelo v sebi poseben misijonski poudarek, izredni misijonski mesec oktober. Matjaž Križnar je delo Misijonskega središča naslonil na papeževo vzpodbudo, ki vabi, da smo »vsi misijon«. Današnja služba mu, po slovenskih misijonarjih, širi obzorja. Pomembni so obiski misijonarjev, ki s prihodom direktorja Misijonskega središča začutijo povezanost domače dežele z njihovim delom. »Vesel sem, da naši župljani že od nekdaj dihajo z misijoni. Letos smo, denimo, imeli devet skupin trikraljevskih kolednikov.«

Z našim gostom smo se pogovarjali tudi o njegovih poteh v misijone, načrtih Misijonskega središča, o sodelavcih, brez katerih ne bi mogel, o veselju in skrbeh. Ob sklepu je dejal: »V imenu misijonarjev se zahvaljujem vsem, ki živite tudi z mislijo na misijone. Hvala tudi Radiu Ognjišče, ki je vedno znova odprt za različna sodelovanja. Prav je, da ob delu za misijonarje začutimo, da je vsak od nas »misijon«. Želimo si, da bi svet postal povezan v Bogu!«