Evropsko srečanje mladih | (foto: ARO)
Vroclav, mesto na otokih, letos v Zaupanju na zemlji
Nataša Ličen
Tradicionalno Evropsko novoletno srečanje mladih, v organizaciji bratov iz Taizeja in gostujočega naroda, bo letos v Vroclavu na Poljskem. Med množico mladih romarjev bo tudi približno tristo Slovencev.
Vsako leto se zaradi romanja Zaupanje na zemlji bratje iz Taizeja preselijo v gostujoče mesto srečanja. V francoski vasici jih ostane le peščica. Molitve in vsebine celotnega srečanja pustijo udeležencem viden pečat, zberejo se mladi iz vse Evrope in celo iz drugih kontinentov, v želji po miru in utrditvi skupnih vrednot vere.
Jure Čehovin: »Vroclav je lepo mesto, pravijo mu vzhodne Benetke, je slikovito mesto z veliko znamenitosti. Glavnina je že določena, prijave so zaključene, če pa ima še kdo veliko želja po udeležbi, pa se bomo potrudili in našli tudi zanj mesto. Pred nekaj tedni smo gostili prostovoljki Ester in Hano, iz Španije ter Nemčije, ki sta se prostovoljno odločili za enoletno bivanje med brati v Taizeju. Pomagata jim pri organizaciji dogodkov. Presune njuna odločitev za služenje. Med obiskom v Sloveniji sta predstavili življenje v Taizeju in tudi Evropsko srečanje mladih, njegov namen in potek. Najbolj sta izpostavili preprostost in dobro delovanje ter povezanost v skupnosti.«
Monika Gril: »Dan se začne z zajtrkom pri gostujoči družini. Jutranja Taizejska molitev se odvije po župnijah, kjer se zberejo mladi iz vseh delov Evrope. Močno je takrat spoznanje, kako nas družijo podobne vrednote, pestijo podobni problemi. Po mestu se odvijajo različne delavnice, lahko pa si vzamemo prosto za ogled mesta. Zvečer pa se vsi udeleženci zberemo skupaj na enem prostoru.«
Neža Ravnikar: »Moj prvi stik z brati je bilo opažanje počasnejšega vsakodnevnega ritma. Vse je v miru postorjeno in na koncu za vse poskrbljeno. V Taizeju sem doživela mir. V vasici sem živela teden dni, pa bi lahko veliko dlje. Udeležila sem se Biblične skupine, kjer me je najbolj pretreslo odkrito pričevanje mladega dekleta, ki je v Taize prišlo iskat Boga. Vsak dan nas je ta mlada ženska spraševala, kje prepoznamo Boga, kakšen je naš odnos z Njim in ob koncu, po tednu dni izmenjavanja naših izkušenj in mnenj, nam je zaupala, da ga je v Taizeju (znova) našla tudi sama.«
