Gregor Čušin | (foto: Matej Kržišnik)
Luč, ki prihaja, je majhna. Potruditi se moramo, da jo najdemo.
Slovenija Nataša Ličen
Gregor Čušin je na vprašanje o preživljanju svetega večera odgovoril, da se ti skozi leta spreminjajo. Sveti večer je poseben, je skrivnost, je poseben blagoslov.
Gregor: »Sveti večer se skozi leta spreminja, otroci rastejo, raste tudi najin odnos z ženo. Pred leti smo uvedli poseben obred. Nič posebnega, pa vendarle. Po blagoslovu doma posedimo ob jaslicah in si povemo, kaj se je v minulem letu zgodilo, kar ostaja v spominu. Je zanimivo, kaj ostane otrokom, kar mogoče jaz pozabim in obratno. Pol ure posedimo v premišljanju in tišini. Zaključimo s križem in ta naš razmislek je del blagoslova. Saj je blagoslov tudi to, da preštejemo blagoslove. Rečemo za vse Bogu Hvala in Amen. Tako v zahvali vstopimo v novo.«
»Da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, in naravna naše noge na pot miru.« (Lk 1,79)
»Ko sem kot devetnajstleten prišel od vojakov, sem se decembra tistega leta sprehajal po Ljubljani, na enem od oken so brlele štiri žarnice in odmevala je pesem Sveta noč, poudarjam, odmevala je iz kasetofona. Zdelo se mi je kot bi se odprla nebesa. Po dolgi zimi se je zdelo, kot bi priletela lastovka. Po več kot četrt stoletja sprememb pa smo prišli do tega, da se skoraj že za Vse svete prižgejo luči, s tistimi, ki jih prižgemo na grobovih, nadaljujemo kar z božično razsvetljavo in ne opazimo več Luči.«
Bleščava nas lahko prikrajša za tiho pripravo
»Tudi mi, ki želimo živeti advent, smo na poti do cerkve obsijani z bleščavo, izložbe nas potegnejo vase, muzika, kuhano vino, in še preden se uspemo tega otresti, je maše že konec. Domov gremo brez doživetja, za to smo nekoliko prikrajšani. Za praznike se je zato treba odločiti. Si reči, želim biti Svet v tem svetu in se truditi za to. Če se ne odločimo, korak zaide. Luč iz Betlehema je vseeno zelo drobna lučka.«
Kristjan, ki ni vesel ni kristjan
»Krščansko veselje nam omogoča, da smo tudi žalostni in v trpljenju. Krščansko veselje je v temelju odrešenja. Jezus je prišel, trpel zame in me odrešil. To vem. Tega mi nič ne odvzame. To je razlog za veselje. Vse kar se mi na poti zgodi, me seveda zmoti, me užalosti, ujezi, ampak temeljnega veselja mi kljub vsemu nič ne vzame.«
Smo Božji – sprejmimo Boga in sprejmimo kar daje
»Kalvarija in Betlehem sta povezana, smrt in rojstvo sta neizbežno povezana. Treba se je samo odločiti za to, nič ne pride samo po sebi. Tudi Jezus se je odločil. To stalno ponavljanje nas mora nekaj naučiti. Življenje ni daljica, od tu do tu, je spirala, po kateri se skozi izkušnje, skozi svoje ter tuje napake, učimo, boljšamo.«
