Papež Frančišek na 4. adventno nedeljo: Živeti iz bistvenega!

Svet 22. 12. 2019, 19:31 s. Brigita Zelič

Papež Frančišek je opoldne z okna apostolske palače v Vatikanu nagovoril množico, zbrano na Trgu sv. Petra. Preprosto in jasno je približal zadrego in odločitev svetega Jožefa v mesecih pred Jezusovim rojstvom, o čemer spregovori evangeljski odlomek 4. adventne nedelje. Po molitvi in blagoslovu pa je sveti oče posebno misel namenil družinam. Ob tem je vsem zaželel, da bi božič za vse bil priložnost poglobljene medsebojne povezanosti, rastí v veri ter zaznamovan z dejanji solidarnosti do ljudi, ki živijo v pomanjkanju.

Sveti Jožef je eden od treh najpomembnejših likov, ki nam jih v adventu bogoslužje na poseben način približa. Med Janezom Krstnikom in Marijo je Jožef najbolj skromno predstavljen. Vendar je – po papeževem prepričanju – v njegovem zadržanju zaobjeta vsa krščanska modrost.

»Ne pridiga in ne govori, ampak se trudi izvršiti Božjo voljo; in to počne v slogu evangelija in blagrov: "Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo" (Mt 5,3). Jožef je tudi ubog, ker živi iz bistvenega: dela, preživlja se z delom, kar je tipično uboštvo tistih, ki se zavedajo, da so v celoti odvisni od Boga in mu popolnoma zaupajo.«

Ko opazi, da njegova zaročenka pričakuje otroka, ki zagotovo ni njegov, saj je spočeti po Božjem posredovanju, doživlja veliko stisko. Svoje ljubljene neveste noče osramotiti. Kljub temu, da dogajanje ne razume, išče drugačno rešitev. V veliki srčni bolečini, ko se misli oddaljiti, mu pride naproti naznanilo Božje volje, ki je drugačna in je polna ljubezni in sreče: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje nevest; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha«.
»V tem trenutku Jožef popolnoma zaupa Bogu, je poslušen Angelovim besedam in vzame Marijo k sebi. Prav to neomajno zaupanje v Boga mu je omogočilo, da sprejme človeško težko in v določenem smislu nerazumljivo situacijo. Jožef v veri razume, da otrok, spočet v Mariji, ni njegov sin, ampak je Božji Sin. In on, Jožef, bo njegov skrbnik, ki bo popolnoma prevzel svoje zemeljsko očetovstvo.«

Ob koncu opoldanskega nagovora je papež Frančišek poudaril, kak nas zgled tega blagega in modrega moža poziva, naj se ozremo kvišku in naj tudi mi v sebi obnovo presenetljivo Božjo logiko, ki je odprta za nova obzorja, za Kristusa in njegovo Besedo in je daleč od človeške preračunljivosti. Sklenil je s prošnjo k Mariji in k njenemu deviškemu ženinu Jožefu, naj nam pomagata prisluhniti Jezusu, ki prihaja in nas prosi, da bi ga tudi mi sprejeli v svoja načrtovanja in odločitve.