Marjan Bunič
Marko Zupan
Helena Križnik
Dr. Vojko Kavčič, nevrolog  (foto: Nataša Ličen)
Dr. Vojko Kavčič, nevrolog

Dr. Vojko Kavčič: »Po kompleksnosti so možgani kot vesolje.«

16.11.2019, 18:00 Nataša Ličen

Kljub izredno hitremu razvoju nevroznanosti, o možganih vemo malo. Številni znanstveniki pravijo, da danes poznamo le okrog dvajset odstotkov njihovega delovanja.

Kar ne pomeni, da ostali del ne deluje, dr. Vojko Kavčič pravi, da je to ena od »novinarskih rac«, ki se je začela v šestdesetih letih. Možgani procesirajo ogromno informacij, le majhen del jih uporabimo na zavednem nivoju. Kaj se dogaja v nezavedni fazi, lahko le ugibamo in sklepamo.

Zakaj v ZDA?

»To je dolga zgodba, ki se je začela pred 30 leti, ko sem šel leta 1989 na doktorski študij. Bila je prava odločitev. Začel sem se ukvarjati z zgodnjo diagnozo Alzheimerjeve bolezni in intenzivno raziskoval učinkovitost kognitivnega treninga – umovadbo. Odhod v tujino je bila zame zadnja priložnost za poklicni razvoj. Takrat še ni bilo slutiti, da se bo v kratkem spremenil zemljevid Evrope. Po časopisih in televiziji sem sledil dogodkom, kolikor sem uspel.«

Evropa se je spremenila, kaj pa ZDA v zadnjih 30 letih?

»V Ameriški kulturi je tabu govoriti o finančnih zadevah, politični pripadnosti in o ženskah, bolj se pogovarjamo o športu in podobnem. Zakaj bi omenjeno privlekli na plan, saj hitro pride do prerekanja. Niso tako zagreti, ljudje so prijaznejši, takšne so vsaj moje izkušnje.«

Slovenci smo jamrajoča kultura

»Žal, tudi po tem se razlikujemo od Američanov, ki so optimistični. Vedno so nasmejani in govorijo saj bo, saj bo. Slovenci pa ravno obratno, bolj smo pesimistični, poklapani in tožimo, ne vem, kako bo to in ono, saj se ne da in podobno. Morda ni to samo slovenska kultura, morda je značilno za ves evropski prostor

Znanstvena fantastika

»Biocelično področje, atomsko molekularno delovanje in miselni nivo je, ko poslušam strokovnjake na kongresih, zame skoraj področje fantastike. Glede na število snovi, atomov in ostalih delcev, so možgani kompleksni kot vesolje. Moj um sem jaz, to je moj univerzum, skozi katerega umevam o sebi, okolju, življenju tu in po smrti, o vseh filozofskih vprašanjih. Zato so možgani naše notranje vesolje, velika neznanka, o akterih vemo malo.«

Zakaj možgani pešajo?

»Ali gre za obrabo, slabši genetski zapis, za škodljive zunanje vplive, kdo ve, skratka tako kot se stara vse ostalo, se tudi možgani. V procesu staranja pa se vendarle o možganih lahko govori s pozitivnega vidika. Kaj to pomeni? Naši možgani so prilagodljivi. S treningom in vadbo mišica postane močnejša, prav tako je z možgani. Lahko jih izboljšamo, na podlagi naših aktivnosti, z učenjem novega jezika, reševanjem križank, učenjem različnih spretnosti, plesa, novega inštrumenta in podobno. Aktivnost in nove dejavnosti vzdržujejo kakovost delovanja možganov, ne rečem, da bomo preprečili upad, to ne, lahko pa proces upočasnimo. Možgani opešajo, če se kar naenkrat vdamo, smo pesimistični in čakamo na smrt.«

Umovadba ima pozitivne učinke tako pri zdravih ljudeh kot pri bolnikih. Umovadba krepi možgane. Zdrav življenjski stil, pravilna in kakovostna dieta, socialno angažiranje, telesna in umska vadba, dobro spanje, spretnost soočanja s stresnimi situacijami - tudi ob izgubah v starejšem obdobju, zamaknejo ali upočasnijo upadanje možganov za več let. Obstajajo različne študije in o tem se tudi v Evropi vse več govori.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Oddaje, Naš gost

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Martin Golob (photo: Rok Mihevc) Martin Golob (photo: Rok Mihevc)

Martin Golob: Vam povem, velika noč BO!

»Glavno se bo zgodilo! Jezus bo vstal in nam vsem pokazal, kako ljubezen odpira grobove smrti. Odrešeni smo tudi znotraj svojih domov. Bo, boste videli.« Tako nas je v rubriki »Ostanimo povezano ...

Prazen trg sv. Petra v Vatikanu (photo: Printscreen) Prazen trg sv. Petra v Vatikanu (photo: Printscreen)

Vatikan in koronavirus: Kako bo za veliko noč?

Pandemija koronavirusa močno kroji versko življenje po vsem svetu. O tem smo se v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve pogovarjali z duhovnikom Sebastijanom Valentanom, ki je na doktorskem študiju ...

Dr. Karel Gržan v družbi Mateje F. Novljan (photo: Izidor Šček) Dr. Karel Gržan v družbi Mateje F. Novljan (photo: Izidor Šček)

Dr. Karel Gržan: Obvarujmo se pred pandemijo strahu!

»Ne bojte se!« je ena izmed najpogosteje izraženih misli v Svetem pismu. Z duhovnikom dr. Karlom Gržanom smo ob evangelijskem odlomku Jezus pomiri vihar (Mr 4,35-41) razmišljali, kako v časih ...

O avtorju