Salezijanski duhovnik Tom Uzhunnalil
Naš gost: Tom Uzhunnalil
Naš gost Jure Sešek
V oddaji Naš gost smo gostili salezijanskega duhovnika Toma Uzhunnalila, ki so ga, kot misijonarja v Jemnu, ugrabili muslimanski skrajneži. Pri založbi Salve je izšla njegova knjiga Preživel po čudežu, s podnaslovom „Svoboden po 557 dneh ujetnišva v Jemnu“. V minulih tednih je slovenski prevod knjige predstavljal po Sloveniji in veseli smo, da smo ga lahko gostili tudi v naši pogovorni oddaji.
Knjiga ni biografija heroja, temveč preprostega človeka, ki je zakoreninjen v veri in potopljen v molitev. 4. marec 2016 je datum, ko je začel „drugi polčas“ svojega življenja kot priča očividec krščanskega mučeništva. Ta dan je skupina teroristov napadla Dom oskrbovancev, ki ga vodijo Misijonarke ljubezni v Adnu, glavnem mestu Jemna, in pobila štiri od petih sester ter dvanajst uslužbencev.
Očeta Toma so ugrabili, za njim se je izgubila vsaka sled. Nekatere tiskovne agencije so dramatično poročale, da so salezijanskega duhovnika križali.
V rokah svojih ugrabiteljev je v popolni osami preživel 557 dni. Dogajanje ga je fizično izmučilo, a okrepilo njegovega duha in ga poglobilo v molitvi, da je mogel po Božji volji dočakati izpustitev.
V pogovoru se je zahvalil za molitveno podporo: „Slavim Boga in se mu zahvaljujem, prav tako pa tudi vsem svojim bratom in sestram - tudi tukaj v Sloveniji. Zahvaljujem se vam za vse vaše molitve, ki so mi dajale moči in mi omogočale, da sem ostajal miren.“
Srčno mirni sogovornik nas je v pogovoru učil kako sprejeti nepričakovano, kako odpuščati, kako v krivicah in bolečinah videti Gospoda, se zahvaliti za Njegovo trpljenje, ki si ga je Odrešenik nadel na rame zaradi nas vseh: „Slišal sem, da ugrabitelji petkrat dnevno molijo svoje muslimanske molitve. Ker sem imel zvezane oči nisem mogel vedeti, če me gledajo. Vedel pa sem, da med molitvijo v nekakšni adoraciji spuščajo obraz k tlom in tako sem jih v teh trenutkih blagoslavljal. Gospoda Jezusa sem prosil, naj jih blagoslovi, jim odpusti in jih zavaruje.“
Nimamo pogosto priložnosti slišati tovrstnih pričevanj, zato smo toliko bolj hvaležni za sogovornika, ki je dejal tudi: „Težko je odpuščati. Vendar pa lahko Gospod Bog le takrat, kadar svoje trpljenje darujemo za dobro tistih, ki nas preganjajo, to trpljenje uporabi za spremembo v njihovih življenjih. Jezus je daroval svoje življenje, da bi mi lahko imeli življenje. Ni nam treba iskati preganjanja, vendar pa; če se zgodi, se lahko imamo za srečne. Sam sem premišljeval o tem, kaj bi pomenilo postati mučenec. Vendar to očitno ni bil Gospodov klic zame. Poklical me je naj živim Zanj in prinašam to pričevanje ljudem.“
