Komunistična laž o Orlovem vrhu razkrita
Resnica o Orlovem vrhu na grajskem griču v Ljublajni prihaja znova na dan. Potem, ko so mestne oblasti v Ljubljani leta 1945 sledile ukazu, da se grobove pomorjenih domobrancev zravna z zemljo, so sondiranja v začetku meseca pokazala, da ekshumacije niso opravili do konca. Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč bo zato ureditev vojaškega pokopališča na tem kraju in njegov vpis v register vojnih grobišč uvrstila v program za prihodnje leto.
Vojaško pokopališče za slovenske domobrance so na Orlovem vrhu uredili decembra 1943. V popisih grobov je najti vsaj 152 pokopanih, za približno dodatnih 20 smrtnih žrtev pa bo potrebno še preveriti, ali so bili pokopani na Orlovem vrhu. Komisija je v sporočilu navedla, kaj se je s posmrtnimi ostanki dogajalo po koncu 2. svetovne vojne. Dejstvo je, da so bili iz domobranskega pokopališča izkopani. Kot pravijo so bili odpeljani v tovarno in predelani v klej, da so jih raztopili v apnenici, jih vrgli v Savo, nekaj so jih odpeljali k sv. Urhu in jih pokopali kot žrtve, ki so jih umorili tamkajšnji domobranci. Leta 2001 so na republiški upravi za kulturno dediščino zatrjevali, da pokopališče na Orlovem vrhu ni locirano. Pobude civilnih združenj, da bi pokopališče uredili, postavili kapelo, so bile zato zavrnjene, najprej s politično in nato tudi s sodno odločitvijo leta 1996, so zapisali v komisiji, ki jo vodi Jože Dežman.
"Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, se je odločila za sondiranje območja vojaškega pokopališča na Orlovem vrhu. Prvo sondiranje je bilo opravljeno 7. novembra. Na začetku zunanjega obroča grobov so odkrili skrbno izpraznjeno krsto, zraven nje pa krsto, v kateri je bil nedotaknjen skelet. Da bi dobili celovitejšo sliko stanja, so sondiranje ponovili 14.novembra. Pokazalo se je, da bil del grobov izkopan. Iznos posmrtnih ostankov je bil opravljen malomarno, v krstah še ležijo posamezne kosti. V notranjem obroču grobov pa so grobovi še nedotaknjeni. Tako lahko domnevamo, da so mestne oblasti v Ljubljani leta 1945 sledile ukazu, da se grobovi okupatorjev in prebivalcev Slovenije, ki jih je pobila zmagovita komunistična stran, zravnajo z zemljo. Ker so verjetno domnevali, da bodo svojci na Orlovem vrhu pokopanih zahtevali dostop do grobov, so novi oblastniki začeli z izkopom posmrtnih ostankov, vendar ekshumacije niso opravili do konca. Razširili in ohranjali pa so laž, da na Orlovem vrhu posmrtnih ostankov ni več. In jo pravzaprav s svojimi dejanji še danes branijo," so zapisali v komisiji.
"Več križev, s katerimi je skušala civilna družba po letu 1990 opozoriti na pokopališče na Orlovem vrhu, so uničili. Na vojaškem pokopališču so taborili taborniki, postal je prizorišče piknikov, pasji poligon in sprehajališče," so še poudarili.
Komisija je ob odkritju petih grobov ugotovila, da kar štirje vsebujejo bodisi večje posmrtne ostanke bodisi popolno okostje pokojnih.
Nova Slovenska zaveza je ob tem zapisala: »S temi rezultati, ki jih je pridobila državna komisija za vprašanja prikritih grobišč, je nedvoumno dokazano, da je vest o oskrunjenju pokopališča po vojni resnična, vendar je hkrati služila kot laž o popolni odstranitvi vseh posmrtnih ostankov. Ta laž se je prijela in so ji ljudje splošno verjeli do danes. S tem je povojna revolucionarna oblast uničila spomin na Orlov vrh kot pokopališče padlih domobrancev. Da pravi namen oblasti ni bil odstraniti dejanskih ostankov pokojnih, ampak uničiti le simbolni značaj pokopališča, dokazuje barbarski odnos, s katerim so iz omenjenih dveh grobov del pokojnika izvrgli, del pustili v grobu,« so zapisali pri Novi Slovenski zavezi, kjer podpirajo prizadevanja Komisije za vprašanja prikritih grobišč, da se o pokojnih padlih domobrancih zbere verodostojna dokumentacija in da država Slovenija zagotovi primerno pietetno ureditev pokopališča na Orlovem vrhu. Pokojni so bili kristjani in da je – tako zaveza, treba z njihovimi ostanki ravnati v skladu s krščansko duhovno kulturo.
