Pri 70 odstotkih otrok s sladkorno boleznijo se starši ločujejo
Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob današnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.
Sladkorna bolezen je med največjimi problemi javnega zdravja. Število sladkornih bolnikov namreč povsod po svetu vztrajno narašča, samo v Sloveniji je takih, ki dnevno prejema zdravila več kot 100 tisoč, še bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da jih približno 50 tisoč sploh ne ve, da to bolezen že imajo. »Ta boj traja vsak trenutek, vsak dan. Vsak mesec, do konca življenja in to boj posamezne oseben s sladkorne boleznijo kot tudi boj družbe proti tej epidemiji sladkorne bolezni,« je povedal predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton. Po nekaterih ocenah bi lahko kar 80 odstotkov sladkorne bolezni tipa 2 lahko preprečili, zato je po mnenju zveze izjemnega pomena prepoznavanje znakov v družini. »Vloga družine je precej velika,« je dejal. Zveza opozarja, da bi samo 1 od 5 odraslih opazil opozorilne znake sladkorne bolezni pri družinskem članu.
Veliko odgovornost pri osveščanju nosi država. Kritičen do korakov zdravstvena ministrstva in zdravstvene zavarovalnice je bil diabetik dr. Tadej Battelino: »Nujno je, da sodobna zdravila postanejo dostopna ljudem s sladkorno boleznijo tipa 1, 2 ali Ž prej, takoj. Nevzdržno je, da se reče:So draga. So, ampak so zapleti ljudi, če pozabimo na trpljenje posameznikov in trpljenje družine, bistveno držaji. In to je dokazano.«
»Družina je lepa idealna beseda, ki v Sloveniji večnima ne drži. Pri 70 odstotkih vseh naših otrok s sladkorno boleznijo sta starša v nekem kratkem obdobju pred tem, da se ločujeta ali sta v postopku ločitve. Tako, da je seveda družina v tistem obdobju obremenjena z veliko težjimi stvarmi, kot je prepoznavanje bolezni. Ocenjujem, da bolj kot je družina v stiski, in v Sloveniji je znano in jasno, da je družina v veliki stiski, težje je prepoznati katero koli stisko otroka, kaj šele tako težko kronično bolezen,« je dejal dr. Battelino.
Stroka opozarja tudi na debelost, ki je glavni neodvisni dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot srčno-žilne bolezni ter glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen tipa 2. V Sloveniji so v letu 2016 debelost ugotovili pri 19 odstotkih odraslih, čezmerno hranjenost in debelost pa skupno pri 58 odstotkih odraslih.
