Aleš Juvanc
Nekateri imajo četrt milijona na računu, on toliko kilometrov na kolesu
Oddaje Rok Mihevc
Veliko je velikih mest, a nobeno ni tako veliko, da bi se izgubil v njem, je geslo svetovnega kolesarskega popotnika Aleša Juvanca, gosta tokratne oddaje Doživetja narave. Odpravil se je že na vse celine, kolesaril je skozi 80 držav in številna mesta. Na svojih poteh pa ima zanimive prigode, tudi bolj nevarne ...
Na vseh celinah, razen na Antarktiki
Naša skupna zgodba z Alešem se začenja na septembrskem radijskem kolesarjenju »Od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju«. Z voditeljem Blažem Lesnikom sta poklepetala od Škofljice do Šmarje-Sapa, klepet sta zdaj nadaljevala kar v oddaji. Aleš Juvanc je že kot otrok imel veliko željo po tem, da bi prevozil ves svet. Dodobra je uresničil svoje sanje, bil je na vseh celinah, razen na Antarktiki.
Birmansko darilo: Rogovo kolo
Kolesari že od otroških let, njegov vzornik v mladosti je bil Tomo Križnar. »Rogovo kolo sem dobil kar za birmansko darilo. To je bila moja želja, ne pa na primer motor.« Kot je povedal, mu v kolesarskem smislu prijatelji niso bili dorasli. »Pri trinajstih letih sem šel do Novega mesta in nazaj. To za takšno starost ni ravno mačji kašelj. Že od nekdaj so me privlačila daljave in to željo sem počasi začel izpolnjevati. Strast po kolesu ne zraste čez noč, ampak se ta želja nabira v tebi.« Da bi kdaj stopil v profesionalne vode, ga nikoli ni zamikalo, saj ga množičnost ne privlači.
»Nekateri imajo četrt milijona na bančnem računu, jaz pa imam toliko kilometrov na kolesu,« se je v oddaji pošalil svetovni kolesarski popotnik Aleš Juvan, ki že od samega začetka vodi evidenco. Datum, lokacijo in kilometre. Samo nekaj številk: Škofljica – Peking – 11.000 km, Santiago – Rio de Janeiro – 4.700 km. Pravi, da je tudi za tako dolge razdalje potrebe trening, saj moraš imeti kondicijo in primerno podlago.
V Ameriki oropan, v Azerbajdžanu povožen, v Afriki je bežal pred sloni
Tako bogata kolesarska bera pa prinaša tudi marsikatero doživetje. Dobro in slabo. »Pogumna odločitev je vedno, ko greš od doma. Za nevarne situacije pa niso krivi samo ljudje, ampak tudi promet, vreme, divje živali... V Afriki me je lovila slonica z mladičem, ki se je že napotila k meni, da bi me potacala, k sreči pa je mimo prišel avto in se je umaknila.« Opisal je tudi, kako ga je v Azerbajdžanu povozila zaspana voznica, kako so ga v Južni Ameriki oropali ... Prisluhnite njegovim zanimivim dogodivščinam, ki jih res ni malo! Verjetno pa jih bo še več, saj se je v teh dneh odpravil na svojo naslednjo etapo čez lužo ...
