Mendoški oktet
Slovenski Dom je bil v primerjavi s stanovanjem palača
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
Rojaki v Mendozi, pod Andi v Argentini, so praznovali 70-letnico Društva Slovencev. Jubilejno praznovanje so začeli z zahvalno sv. mašo. Na prireditvi je pel Mendoški oktet, zbrane je nagovoril predsednik Društva Tine Šmon, predstavili so novo številko Glasnika ter obujali spomine.
V nedeljo, 25. avgusta 2019, smo se Slovenci in naši prijatelji zbrali v Domu na praznovanju obletnice dolge dobe skupnega življenja, na pregled naselitve naših dedov in staršev pod mendoškimi Andi; na spomin njihovega optimizma, korajže, ljubezni in narodne zavesti, kulturnih ter verskih vrednot.
Jubilejno praznovanje smo začeli z zahvalno sv. mašo. Naš pevski zbor je s svojim petjem pomagal ustvariti globoko vzdušje pri skupni daritvi. Zavedamo se božje in Marijine stalne materinske pomoči. Pred 70-imi leti smo začeli novo poglavje naše življenjske poti, začeli smo pot slovenske skupnosti v svobodni novi domovini Argentini. Ob začetku smo nadaljevali svoje navade in gojili naše slovenske vrednote. Morali smo se prilagoditi novemu okolju. Za konec sv. maše smo hvaležnost za srečen začetek in vseh 70 let pobožno izrazili z navdušenim petjem: »Marija skoz’ življenje, voditi srečno znaš; ti vodi skoz’ trpljenje življenja čolnič naš«. Ta pesem je iskren in navdušen izraz naše vere in upanja, navdušuje nas k nadaljevanju skupne povezane prihodnosti.
Po odmoru in kramljanju s kavico je nadaljeval pripravljeni kulturni program. Zbrani pod ekranom nas je Slovenski Mendoški oktet presenetil z našo pesmijo. Zapeli so nam: Zdravljico – Stanko Premrl, Večerni ave – Anton Foerster in Ti puebeč ja kna lumpej – Pavle Kernjak.
Predsednik Društva Tine Šmon je z resno doživetimi verzi našega priljubljenega pesnika Toneta Kuntnerja izrazil svoj pozdrav ob 70. obletnici življenja našega Društva Slovencev v Mendozi: »Ta luč ni od včeraj, in ni samo moja. Ta luč ne gori od danes do jutri, gori in sveti iz davne preteklosti v davno prihodnost! Ta luč je spomin, ta luč je upanje«…
Napovedovalec je nato orisal naš prihod v Mendozo in prve čase skupnega delovanja mendoških priseljencev, prve čase našega Društva. Omenil je skupne prireditve pri Bajdovih v Finca Bombal in odrske nastope v različnih kolegijih. Omenil je ustanovitev Slovenske fantovske zveze in dekliškega krožka, Slovensko šolo, in skrb za mladino, naše Pevske zbore, naše petje in folkloro, šport, mladinske dneve, obiske in romanja. Potrdil je delo dušnih pastirjev in pomembnost snidenja pri nedeljskih sv. maša ter ves potek društvenega življenja.
Sledili so spomini ob projekcijah nekaterih spominskih fotografij. Stane Grebenc nam je prvi podal nekaj spominov, in sicer kako so potekali prvi časi društvenega življenja. Sledila je Cvetka Grintal Bajuk. Kot srednješolko jo je oče Luka ob sobotah na kolesu vozil v novo nabavljen Dom za čiščenje. Doživljala ga je kot »palačo«. Družina je živela v nedokončanem skromnem stanovanju. Še danes se ji sanja o takratnem skupnem Domu. Nepozabni časi! Miha Bajda nam je prikazal navdušenje mladine za hribe in improvizirano smučanje v Los Penitentes. Poudaril nam je tudi doseženo prvenstvo slovenskih fantov pri Mendoški Federaciji odbojke.
Milan Nemanič je osvežil spomin o mladinskih dnevih in izletih. Spomnil je na obiske buenosaireške mladine in skromne prevoze na tovornjakih. Prišli so časi gradnje novega Doma. Davorin Hirschegger je povedal zanimive dogodivščine tiste plodovite dobe naše gradnje. Zofija Štumberger Šmon je izrazila, kako vesele so učiteljice, ker je v slovenski sobotni šoli veliko število otrok. Pavli Šmon je z navdušenjem govoril v imenu Slovenskega Mendoškega okteta. Najbolj vesel dogodek okteta je bilo povabilo Slovenske vlade leta 2016, ko so s svojim petjem sodelovali pri 25. obletnici osamosvojitve naše domovine. Nikoli niso pričakovali takega priznanja in možnosti sodelovanja v domovini!Franci Šmon je prikazal misijonsko delovanje slovenske mladine. Kar trikrat so misijonarili z bratom Matevžem Štirnom na argentinskem severu.
Končno so izrazili hvaležnost za prejeto finančno podporo, ki jo vsako leto pošilja Urad za Slovence v zamejstvu in svetu. Zahvalili se tudi vsem, ki v sedanjem obdobju sodelujejo pri našem Društvu. Po končanem kulturnem programu je mladina pripravila mize za skupno kosilo. Iz kuhinje sta nas domače krvavice in kislo zelje vabila k pogrnjenim mizam. Ob dobri jedi in odlični pijači smo še dolgo obujali spomine na preživeto dobo in navdušeno začeto prihodnost! Nazdravili smo našemu Društvu ob torti s prižganimi svečkami ter zapeli: Kol’kor kapljic, tol’ko let! Na mnoga leta! Več
