Plačilna kultura se v Sloveniji pogojno izboljšuje
Slovenija Nataša Ličen
Je prav, da kupim in ne plačam? Plačam, a z velikansko zamudo? Se zavedamo škode, ki jo ob tem storimo ponudniku oziroma izvajalcu? Vsi smo del verige, če ne plačam storitve ali blaga, moram prevzeti odgovornost za to, da posledično ogrozim ostale vpletene. Le pošten krogotok sredstev omogoča razvoj in preživetje.
Kje je na lestvici kulture plačevanja naša država, njeni državljani, kakšen je naš odnos do kroženja blaga in storitev?, smo vprašali strokovnjakinjo, direktorico podjetja EOS KSI, Natalijo Zupan.
»Gre za kulturo v družbi. Nekdo, ki zamuja s plačevanjem, s tem svojemu partnerju dela škodo. Ne skrivajmo se pred obveznostmi, pogovorimo se o vzrokih in o možnih rešitvah, kako bi lahko plačali, brez vpletanja sodišč.«
Stereotipi o ljudeh, ki se ukvarjajo s terjatvami
»V našem kolektivu je veliko žensk, mnogi imajo zmotne predstave, ko povemo, s čim se ukvarjamo, da smo »lomilci kosti«. Daleč od tega. Smo mediatorji, svetovalci, strokovnjaki, ki iščemo rešitve. Deset let že beležimo plačilne navade tri tisoč podjetij v 15 državah, kjer smo prisotni. Izsledki kažejo izboljšanje, tako pri rokih plačil kot pri zamudah. So pa seveda precejšnje razlike med državami.«
Kje je Slovenija?
»Dobra novica je, da se tudi v Sloveniji kazalci izboljšujejo. Pravne osebe se slabše odrežejo. Naši roki plačil za pravne osebe so daljši, naše zamude so daljše. Povprečje naše države dviguje disciplina navadnih uporabnikov, fizičnih oseb, ki plačujejo takoj ali pa plačajo v roku 8 dni. Pravne osebe v Sloveniji pa so glede zamud s plačili, ki si jih vzamejo, po plačilni kulturi še vedno na istem nivoju kot recimo v Grčiji. Ko podjetnikom predstavim te rezultate, so šokirani. Mi živimo v tem, vajeni smo te realnosti, da pri nas stvari tečejo tako, kar seveda ni prav. To zavira razvoj celotne družbe.«
Če s plačilom zamujamo teden dni, pri nas še vedno govorimo o dobrem kupcu
»Tedenska zamuda, ali zamuda s plačilom za štirinajst dni, je pri nas kavalirski delikt, to je dober kupec. Kakšna je naša percepcija do tega področja? Smo pripravljeni spregledati tovrstne stvari? Koliko časa so podjetja pripravljena potrpežljivo čakati na plačilo? To se je treba vprašati in začeti s spremembami. Zaradi zadnje krize se podjetja, vsaj v večji meri, dobro zavedajo, kako škodljivo dejanje je zamujanje s plačilom, ki pogosto potegne za seboj verižno reakcijo. Podjetja so nezmožna poravnavati svoje obveznosti, ker jim kupci niso pravočasno plačali ali sploh niso. Hitro so potem vsi v težavah.«
Vedenjski kodeks
»Naše podjetje je nevtralni mediator. Delamo na osnovi nekonfliktne komunikacije, vedno se trudimo v tej smeri. Prizadevamo si za svet brez dolgov. Iščemo rešitve za dobro vseh vpletenih. Kdor je pripravljen na pogovor in pripravljen najti rešitev, lahko računa, da bo tudi upnik pripravljen počakati in včasih tudi kaj popustiti. Žal v Sloveniji opažam, da se velika večina zadev rešuje in izterjuje preko sodnih izvršb, to je vsekakor še dodaten strošek in na koncu dolžnik plača višje zneske.»
Trudimo se za dobro vzdušje v podjetju
»Usposobljeni smo za pozitiven pristop in komunikacijo. Temu posvečamo veliko pozornosti, časa, sredstev in napora. Zavedamo se, da je to občutljiva in boleča tema, kjer se strasti hitro sprostijo, le ena neprava beseda ali neprava intonacija, in stvari so lahko hitro drugače sprejete. Diplomacija, komunikacija, empatija, to so ključi do rešitve. Če dolžnik tišči glavo v pesek, zadeve ne bodo rešene, moramo se pogovarjati in iskati rešitve.«
Vzgoja za odgovornost
»Želimo si dobrih plačnikov in korektnih sodelavcev, zato v naslednjih letih načrtujemo projekt zgodnjega izobraževanja mladih, da do zadolženosti ne bi prihajalo, oziroma, če bo prišlo, kako najbolj pametno postopati, da se ne skrivamo in se stvari še dodatno ne zapletajo.«
