Nevarnost samovžiga pri senu in klic k solidarnosti

| 07.08.2019, 12:32

Spravilo prve košnje sena v letošnjem letu je bilo zelo oteženo in je v večini predelov Slovenije zaradi neugodnih vremenskih razmer zelo zamujalo, tako glede na običajen čas tega opravila kot tudi glede na zrelost trav. Na večini površin se je tako zgodilo, da je ob času spravila pod prvo košnjo že rasla druga košnja in to mešanico smo sušili in skladiščili, velikokrat pa nas je pri tem preganjalo tudi zelo nestanovitno vreme.

Vse to lahko botruje težavam s pravilno posušenostjo mrve in rezultira v gretju skladiščenega sena, pa tudi žitne slame. V primeru zaznanega gretja je potrebna velika previdnost, da ne pride do samovžiga. Nekaj nasvetov na to temo nam je v jutranjih Minutah za kmetijstvo in podeželje posredovala mag. Tatjana Pevec, specialistka s KGZ Celje. V nadaljevanje lahko preberete nekaj najvažnejših povzetkov povedanega, seveda pa vabljeni, da celotnemu nasvetu prisluhnete v posnetku.

Razlogi za segrevanje

Če imamo travinje pretežno visokih trav (pasja trava, mnogocvetna ljuljka, travniška bilnica) in z idealnim časom košnje zamujamo, se spodaj že pojavlja mlada trava. Pri spravilu takšne krme moramo biti zelo previdni. Visoke trave imajo že razvita stebla, ki na pogled hitro zgledajo suha, pa v notranjosti vendarle niso, nasprotno pa se mlada trava, ki ima pretežno listno maso, hitreje suši. Zato v večini primerov pospravljamo mešanico suhe in malo manj suhe krme s skrito vlago v steblih rastlin. Tu pa tiči razlog velike nevarnosti samovžiga takšne krme.

Od kje energija za samovžig sena

Na travi, ki jo odkosimo, se nahajajo mikroorganizmi, ki rastlinski sok izkoriščajo za svoje preživetje. Ti mikroorganizmi so močno aktivni vse do 40 odstotkov vlage. Ne samo, da pri tem procesu izgubljamo hranilne snovi za naše živali, prične se sproščati tudi veliko energije, ki jo zaznamo kot toploto oz. gretje krme. Zato pri vlažnem senu hitreje pride do samovžiga kot pri suhem.

Samovžig sena je pojav, kjer ogenj nastane kljub temu, da zunanjega vira vžiga ni. Zaradi samodejnega segrevanja se v notranjosti sena kopiči toplota, ohlajanja oz. odvajanja toplote pa ni. Večja, kot je količina sena, teže se hladi, s tem pa se povečuje možnost za nastanek ognja. Procesi, ki lahko pripeljejo do samovžiga, se pričnejo že pri sobni temperaturi. V kemičnih reakcijah se proizvajajo plini, ki se lahko pri dovolj visoki temperaturi vžgejo. V senu se razvijajo ogljikov dioksid, dušik, metan in vodikov sulfid.

Glavni razlog je previsoka vlaga

Eden pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno mora imeti manj kot 15 odstotkov vlage. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena, ki posledično prinesejo preseženo količino vlage, so različni: prehitro spravilo zaradi nevarnosti prihajajočega dežja, nedoslednost pri sušenju, lahko se vlaga v senu poveča tudi zaradi sekundarnih dejavnikov, na primer: zaradi poškodovane strehe objekta seno moči dež ali pa se seno vlaži iz tal.

Prvi znak gretja je značilen vonj!

Pomembno je, da smo pozorni na za segrevanje značilen vonj sena: v primeru kislega vonja ali vonja po karamelu nemudoma ukrepamo in seno premečemo. Pri tem priporočamo previdnost, saj lahko s premetavanjem dovedemo svež zrak in pospešimo vžig. Nikakor ne hodimo po senu, ker lahko tvorimo požarne kotanje, obstaja tudi nevarnost, da se senena kopica vdre ali sesede, v primeru takšne nevarnosti naj bo oseba navezana in nikakor ne sama na kopici.

Nevarna doba za samovžig je od 3 do 6 tednov po skladiščenju sena. Samovžig sena se lahko pojavi tudi po veliko daljšem času (na primer več let), če je seno shranjeno v kopici ali v balah brez ovoja in delno pokrito. V takšnih primerih je izpostavljeno različnim vremenskim vplivom in v primernih okoliščinah (dežju sledi več dni zelo toplega in sončnega vremena) se procesi, ki pripeljejo do samovžiga, ponovno pričnejo.

Tudi odlično posušeno seno se v dneh po spravilu segreje

Tudi dobro posušeno seno se v prvih nekaj dneh skladiščenja segreje do okoli 50 stopinj Celzija, vendar se po 15-60 dneh ohladi, pri tem pa je le neznatna možnost vžiga ali zmanjšanja kakovosti krme. Hitrost ohlajanja je odvisna od gostote sena, temperature okolja, količine vlage in prostorov skladiščenja.

Kako preprečiti samovžig

Pri skladiščenju bal priporočamo večkratno merjenje vlage ali/in temperature v sredini bal. Preverjanje vlage ali/oz. temperature priporočamo tudi pri skladiščenju slame. Če zaznamo trend višanja, moramo nujno reagirati in tako krmo poskušati prisilno ohladiti. Preventivno je najbolje, da se morebitne problematične bale odstrani iz skladišča in hladi nadzorovano.

Vabilo k solidarnosti

V minulem mesecu sta bili zaradi samovžiga sena in posledično požara hudo oškodovani dve kmetiji v okolici Šmarja pri Jelšah in sicer družina Guzej, ter družina Škorjak. V okviru Strojnih krožkov že poteka akcija darovanja krme za potrebe obeh kmetij h kateri vas vabimo.

Prek Rdečega križa - Območno združenje Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 6, 3240 Šmarje pri Jelšah, pa lahko obema pogorelima kmetijama pomagate tudi s prostovoljnimi darovi. Vsi potrebni podatki so objavljeni v nadaljevanju:

Pomoč družini Guzej:

Številka TRR računa Rdečega križa: SI56 6100 0001 6073 732

Sklic: SI00 10072019

Koda namena: CHAR

BIC banke: HDELSI22

Namen: "Požar Guzej"

 

Pomoč družini Škorjak:

Številka TRR računa Rdečega križa: SI56 6100 0001 6073 732

Sklic: SI00 22072019

BIC banke: HDELSI22

Koda namena: CHAR

Namen: "Požar Škorjak"