Judeževi denarci

Komentarji | 13.08.2019, 14:09

Že pred sobotnim protestom kmetov v Velikih Laščah, ki ga je Sindikat kmetov pripravil zaradi prenamnožitve zveri in posledično nemogočih razmer za rejo živine, je v medijih vse pogosteje zaslediti komentarje, da so napadi zveri postali preveč medijsko izpostavljeni in bi bilo bolje, da bi se težave reševalo umirjeno, proč od oči oziroma pritiska javnosti.

A prav tak način dela v preteklosti, predvsem pa popolno neupoštevanje in ignoranca opozoril prebivalcev na podeželju, kmetov in kmečkih stanovskih organizacij je pripeljalo do stanja v katerem smo.

Vsak lastnik živali je odgovoren za škodo, ki jo te živali povzročijo, pravijo v Sindikatu kmetov Slovenije in pri tem s prstom kažejo na državo, ki se je pri nas v preteklosti po boljševistični maniri oklicala za lastnico vseh divjih živali in tudi zveri, zato da bi nekaterim skupinam omogočila nadaljevanje privilegijev.

In čeprav v zadnjih mesecih slišimo predvsem o nemogočem stanju zaradi napadov volkov in medvedov na rejne živali, pa ni zanemarljiv tudi problem škod po ostali divjadi, ki se je marsikje prav tako prenamnožila in kmetom povzroča veliko škode.

Koristi lobijev ostajajo nedotakljive?

Vsak dober gospodar ve, da ima lahko v svojem hlevu toliko živali, kolikor je zanje na voljo krme in prostora. Slovenska država tega žal (še) ne ve in kot kaže, njeni, za to področje pristojni uradniki, z opuščanjem dolžnega ravnanja podeželsko prebivalstvo pristiskajo ob zid, nekaterim interesnim skupinam, ki se skrivajo za naravovarstvenimi cilji, pa omogočajo velike koristi.

Kako bi si sicer lahko drugače razlagali privzeto počasnost v reševanju težav s pokoli, ki jih zveri povzročajo na različnih koncih naše domovine? Prav minuli konec tedna so, potem ko je volk spet klal njihovo drobnico na planinah nad Kobaridom, tamkajšnji rejci, ki se čutijo prevarane in na robu obupa, opozarjali, kako se njihova prošnja tedne nahaja pri točno določeni uradnici, ki je očitno nedotakljiva?

In kako zaupati nekaterim ljudem stroke, ki na eni strani delajo v javnih službah in oblikujejo politiko tega področja, na drugi strani pa ti isti ljudje sodelujejo v EU in mednarodnih projektih, ki prinašajo "judežev denar", kot se je v Velikih Laščah minulo soboto izrazil eden od starejših kmetov?

Postavlja se torej vprašanje, kakšna je agenda, ki jo je oblast pripravila za podeželje in jo zdaj udejanja. In kako lahko do česa takega sploh pride, brez sodelovanja vse prizadete javnosti, predvsem pa lastnikov zemljišč, na katerih se vsa zgodba dogaja.

Kako lahko neka skupina ljudi, pa četudi strokovnjakov sama odloča o tem, da se bo področje pojavljanja zveri, na katerem potekajo dobro plačani projekti povečalo, brez da bi za to imeli jasno soglasje vseh na tem ozemlju živečih prebivalcev predvsem pa lastnikov zemljišč? In kako je mogoče, da te svoje težnje suvereno uveljavlja tudi v odnosu do Bruslja, ki projekte izdatno sofinancira in seveda za ta "judežev denar" hoče tudi rezultate?

Strokovnjaki in uradniki niso nadljudje!

Prav zato je poplava medijskih objav v najvplivnejših slovenskih medijih in na socialnih omrežjih, ki opozarjajo, da je potrebno strasti umiriti in pozivajo, da se reševanja težav lotijo izključno strokovnjaki, brez pritiska javnosti, popolnoma neprimerna.

Takemu načinu dela je nujno odločno reči ne in zahtevati drugačen odnos, predvsem pa odgovornost države in za to področje pristojnih uradnikov.