Papež: Naš bližnji je vsak, ki potrebuje pomoč
Cerkev po svetu | Petra Stopar
Papež Frančišek je danes po molitvi angelovega čaščenja in blagoslovu spomnil na hudo preizkušnjo, ki jo doživljajo ljudje zaradi dolgotrajne krize v Venezueli. Povabil je k molitvi, da bi odgovorni čim prej prišli do soglasne rešitve in bi se v deželi končalo obdobje velikega trpljenja.
Dobro znano evangeljsko priliko o usmiljenem Samarijanu je papež Frančišek približal s takšno svežino in pronicljivostjo, da se je ob njej lahko vsakdo globoko zamislil. Spomnil je, da je nekega učitelja postave, ki je Jezusa spraševal, kaj naj naredi, da bo dosegel večno življenje, Jezus napotil k iskanju odgovora v Svetem pismu. Tam namreč beremo: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem in svojega bližnjega kakor samega sebe.«
Na vprašanje, kdo je moj bližnji, pa mu Jezus odgovarja s priliko, ki je neizbrisno zaznamovala zgodovino Cerkve in človeštva. Kot vemo, je glavna oseba v priliki Samarijan, ki je za Jude zaničevani tujec, a je ravno on ranjencu izkazal usmiljenje.
»Na ta način hoče Jezus preseči predsodek in pokazati, da se je tudi tujec, nekdo, ki ne pozna pravega Boga in ne obiskuje njegovega templja, sposoben ravnati po Božji volji, občutiti sočutje z bratom v potrebi in mu z vsemi razpoložljivimi sredstvi priskočiti na pomoč,« je dejal sveti oče.
Jezus hoče pojasniti, da je pomembno, da smo mi bližnji človeku v stiski: »Na ta način Jezus postavlja na glavo vprašanje sogovornika in tudi naše običajno razmišljanje. Želi nas naučiti, da ne moremo mi s svojimi merili določati, kdo je naš bližnji in kdo ne. Naš bližnji je namreč vsak človek, ki je potreben pomoči. Človek v stiski namreč mora prepoznati, kdo je njegov bližnji, in to je ’Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje’,« je povedal papež.
Ta zaključek po njegovih besedah kaže, da je usmiljenje do človeka, ki je potreben pomoči, pravi obraz ljubezni: »Na tak način postanemo pravi Jezusovi učenci in se razodeva Božje obličje. Jezus naroča: ’Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen vaš nebeški Oče’.«
Opoldanski nagovor je papež sklenil s prošnjo k Božji Materi, naj nam pomaga vedno globlje rzumeti in živeti neločljivo povezanost med ljubeznijo do Boga in do bližnjega.
