Matjaž Mastnak
Matjaž Mastnak: "Vez med človekom in vrtnico je nekaj posebnega."
Slovenija Nataša Ličen
Zdaj je čas vrtnic. Vrtnice so med najstarejšimi poznanimi rožami in še vedno med najbolj priljubljenimi. Najlepše, kar jih nudi narava, najdemo v Arboretumu Volčji potok.
Ta park nikoli ni imel ambicij postati Hollywood kar zadeva cvetje. Ampak, ohranjati vpetost, gladko spetost z okoliško krajino ter odražati našo povezanost, identiteto pokrajine., je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal Matjaž Mastnak in dodal: »Glavni pogledi iz parka so vezani na tri okoliške »markerje«, cerkev na Homcu, ki daje orientacijo in prepoznavnost prostora južnemu delu parka, Kamniško-Savinjske Alpe proti severu in cerkev Sv. Ožbolta v Volčjem Potoku. S pomočjo teh se v prostoru tudi znajdemo in nam dajejo temeljno orientacijo.«
Nov rožni vrt
Kulturni spomenik državnega pomena in najpomembnejša vrtna arhitekturna dediščina pri nas ponuja veliko vsebin. Najnovejše v Arboretumu je Rožni vrt. Odprli so ga na Dan državnosti, dogodek smo pripravili skupaj, Arboretumom in Radio Ognjišče.
Vrtnice so med najstarejšimi poznanimi rožami in še vedno med najbolj priljubljenimi.
Omamni vonj in cvetovi vseh barv. Vrtnica izvira iz Azije, kjer obstaja več kot 10. 000 različnih hibridov. Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd., z Arboretuma Volčji Potok, pojasnjuje: "Divjih prednikov današnjih vrtnic je do 250 na svetu. Mnogo jih je že bilo, niti ne vemo, koliko, in veliko tudi odšlo. Globoko v človeku je, da ko se sreča z vrtnico, to najprej ponese k nosu. Vonj je posebna kakovost tega cveta. Tudi ljudje, ki kupujejo vrtnice, najpogosteje vprašajo prav to, ali diši."
Cepiči iz vatikanskih vrtov
V njem so posajene vrtnice iz cepičev iz Vatikana in sorte, ki so z imeni povezane s katoliško cerkvijo. V tem rožnem vrtu raste trideset sort vrtnic, ki se imenujejo po papežih, svetnicah in svetnikih, redovih, romarskih krajih in podobno. Vrtnice so raznolike. S tem rožnim vrtom želijo v Arboretumu nagovoriti še eno skupino obiskovalcev in vsem povedati, da se vrtnica ne dotakne le telesnih čutov, temveč tudi duha.
Ideja za ta rožni vrt se je razvila ob sodelovanju Republike Slovenije s Svetim sedežem. "To se je zgodilo povsem slučajno, vznik ideje se je zgodil ob sodelovanju Arboretuma pri državniškem obisku predsednika RS Svetega Sedeža. Navada je, da se ob takšnih priložnostih posadi drevo. Prišli smo v stik z vrtnarji vatikanskih vrtov. Tudi veleposlanik g. Kunstelj je veliko prispeval k temu. Vzpostavili so se stiki, dobili smo cepiče vrtnic, ki zdaj cvetijo tudi na naših tleh."
Papeška vrtnica je videla papeža
"To so vrtnice, vezane na življenje Cerkve, ki se imenujejo po papežih. Ime določi žlahtnitelj, to pravico ima tisti, ki vrtnico ustvari, pri tem moramo biti dosledni. V Arboretumu imamo tudi cistercijansko vrtnico, pa vrtnico poimenovano po romarskih krajih, tudi Lurdsko vrtnico, pa Črno Marijo, veliko jih je, ki so vezane na duhovno življenje. Tudi sam tega nisem vedel, zame je bil to nov proces, nekaj svežega in tudi zato vredno dela. Zgodbe so vedno zanimive."
Gartrože v vsakem vrtu
"Zdaj je čas vrtnic, potem bodo počasi prešle v mirovanje. Vrtnice imajo v sebi dolgo zgodovino. Vez med človekom in vrtnico je tesna, nekaj posebnega. Ne zadovoljuje telesnih potreb, ampak številne ostale. Stari Grki so za vrtnice rekli, da so kraljice cvetov in to ostajajo. Po številu nakupov so še vedno na prvem mestu. Težko je najti vrt brez vsaj ene "gartrože". Že ime pove, da je v osnovi to vrtna roža.
Vrtnice in duhovnost
"Rdeča vrtnica je tudi simbol mučeništva, bela pa čistosti. Najstarejša freska prikazuje svetnici s tema vrtnicama, ne samo kot prispodoba trpljenja, ampak tudi kot poplačilo v nebesih za prestano. Vrtnica je zanimiva, veliko plati človekovega bivanja pokriva. Med temi posebnimi pogledi v simboliki vrtnic je tudi pogled na duhovnost."
Celo Islandci imajo svoj klub ljubiteljev vrtnic, čeprav zaradi ostrejšega vremena pri njih ne zacvetijo vsako leto.
