P. Šteko ob 38-letnici prikazovanj v Medžugorju: Tukaj se nas dotika mir

| 27.06.2019, 12:50

25. junija je minilo 38 let od prvih prikazovanj v Medžugorju. Ob tej priložnosti je tja poromalo veliko ljudi, tudi iz Slovenije. Slovesno somaševanje je vodil provincial hercegovske frančiškanske province pater Miljenko Šteko. V pridigi je dejal, da se je Medžugorje v vseh teh letih vračalo k izvirom krščanske pobožnosti ter nenehno vabilo k učenju molitve in posta.

Na ta posebni dan so v Medžugorje prišli romarji iz kar 27. držav, tudi iz Slovenije. Čez dan dne se je zvrstilo 16 svetih maš, osrednje večerne pa se je po poročanju Radia Mir Medžugorje udeležilo več deset tisoč vernikov. Slovesno somaševanje je vodil pater Miljenko Šteko, pri oltarju pa se mu je pridružilo več kot 270 duhovnikov in redovnikov. V pridigi je spregovoril o dolgih vrstah pred spovednicami, nenehni molitvi rožnega venca in številnih uslišanih prošnjah. »Nam svojim nemirnim otrokom, v tem nemirnem svetu Ona zagotavlja in je zagotavljala vseh teh 38 let: mir, mir in spet mir. Tukaj se nas dotika in se nam zagotavlja mir,« je dejal p. Miljenko in dodal, da mir, ki je doma v Medžugorju odvzema vse nemire s katerimi prihajajo tja Poudaril je še, da je sporočilo tega milostnega kraja tudi v tem, da je treba biti s srcem pri sveti maši. »K temu so nas vsa ta leta spodbujali številni, ki so se spreobrnili in številne priče, katerih ustnice so nenehno molile, katerih roke so nenehno prebirale jagode rožnega venca,« je dejal Šteko.

Kot že omejeno, je v teh dneh v Medžugorje poromalo precej Slovencev, med njimi je bila tudi Andreja Pezdevšek, ki nam je dejala, da je sporočilo Medžugorja aktualno za ves svet tudi danes: »To sporočilo miru, ki ga Kraljica miru tukaj 38 let tako vztrajno pripravlja v človeških srcih in ki je tako ogrožen. Sporočilo, ki ga ima Medžugorje je v tem nenehnem spreobračanju k živemu Bogu in res postavljanje Boga v središče življenja.«

Letošnje praznovanje je minilo v luči odločitve Svetega sedeža, ki je dovolil organizirana romanja v to hercegovsko vasico, potem ko je za apostolskega vizitatorja imenoval poljskega nadškofa Henryka Hoserja.