AVDIO: Papež s Šarcem o migracijah, šolstvu in obisku Slovenije
Slovenija
Predsednik vlade Marjan Šarec se je v Vatikanu srečal s papežem Frančiškom. Kot je povedal po srečanju za medije, sta s svetim očetom govorila o aktualnih svetovnih problemih, tudi migracijah. Šarec je papeža povabil v Slovenijo, sveti oče pa mu je povedal, da je bil pri nas že leta 1970, da ima na našo domovino lepe spomine in da je imel v Argentini veliko slovenskih prijateljev.
Kot nam je sporočila sodelavka katoliškega tednika Družina Ksenja Hočevar, sta se papež in Šarec na pogovorih zadržala 35 minut. V izjavi po srečanju je Šarec povedal, da sta se s svetim očetom dotaknila zelo različnih tem, od širite EU, predvsem na Severno Makedonijo, do razmer na Zahodnem Balkanu, razprava je nanesla tudi na migracije. Premier je ponovil, da Slovenija vztraja pri aktivaciji agencije Frontex, ki bi zaščitila zunanje meje, odpravi notranjih meja v uniji ter dodal, da se morajo migracije začeti reševati pri izvoru. »Tukaj ne bo moglo biti samo bilateralnih rešitev, to je vprašanje za celotno Evropsko unijo. Zlasti velike države EU bodo morale tukaj prispevati tudi svoje rešitve.«
S papežem in državnim tajnikom Pietrom Parolinom je govoril tudi o odprtih vprašanjih med Cerkvijo in državo v Sloveniji, med drugim o financiranju zasebnega šolstva. Šarec je predstavil trenutno dogajanje na tem področju v Sloveniji. »Trenutna situacija je takšna, da imamo dve pravni mnenji. Zakonodajna služba DZ in zakonodajna služba vlade imata nekoliko drugačno mnenje, kot ga ima ministrstvo. Verjamem, da če bo volja v parlamentu med posameznimi strankami, lahko dosežemo drugačen kompromis.«
Šarec je papeža, tako kot njegovi predhodniki, povabil v Slovenijo. Na vprašanje Hočevarjeve, s čim ga je papež nagovoril, pa je odgovoril: »Tudi sam je izrazil željo, da bi čim prej, ko bi to bilo mogoče, obiskal Slovenijo. Mislim, da bi ta obisk prenesel odnose na višjo raven, predvsem pa papež sporoča, da je prvenstveno delo Cerkve pastorala. To stališče me veseli.«
Po besedah Šarca je sporočilo papeža še, da mora vsak opraviti svoj del »posla, tako Cerkev kot država«. »Papež je izjemno naklonjen Sloveniji in seveda sva imela tudi temu primerno dolg pogovor.«
Iz Svetega sedeža pa so sporočili, da so se med poglobljenimi pogovori strani osredotočili na dobre bilateralne odnose in izrazili upanje, da bodo lahko te utrdili s podpisom posebnih sporazumov na področjih skupnih interesov. Poudarjen je bil pozitiven prispevek Katoliške cerkve v življenju države, zlasti pri izobraževanju pa je bilo izraženo upanje, da bodo z ustreznimi zakoni okrepili sodelovanje na tem področju.
Po pogovorih so se s papežem poleg Šarca srečali veleposlanik v Vatikanu Tomaž Kunstelj, državna sekretarja Tadeja Forštnar Perklič in Damir Črnčec, vodja premierovega kabineta Janja Zorman Macura in vodja protokola RS Aleksander Strel. Šarec bo zvečer nagovoril navzoče na odprtju razstave Plečnikovih kelihov in sakralnih predmetov v Vatikanskih muzejih. Dogodka se bo udeležil tudi predsednik Slovenske škofovske konference nadškof Stanislav Zore.
Razstava Plečnik in sveto – Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec, je nastala v sodelovanju z Nadškofijo Ljubljana, Ministrstvom za kulturo ter Veleposlaništvom pri Svetem sedežu. Več pa v pogovoru, ki ga je s Silvestrom Gabrščkom z Ministrstva za kulturo posnela Marjana Debevec.
Na podlagi izvirnih zapisov, skic, načrtov in dopisovanja pa tudi uresničenih projektov doma in v tujini razstava Plečnik in sveto osvetljuje Plečnikovo pojmovanje svetega. Pojem 'sveto' pri Plečniku ni povezan zgolj z njegovim verskim prepričanjem, ampak se dotika tudi morale, kreposti, pravičnosti in navsezadnje tudi same arhitekture.
»Dela arhitekta Jožeta Plečnika so bržkone najboljša priča o njegovem pojmovanju svetega, saj so kot molitev, v kateri se skrivajo vsa njegova prepričanja, vodila in načela. Pri Plečniku se namreč sveto ne navezuje zgolj na arhitektovo religioznost, ampak tudi na njegovo umetnost, na njegova osebna prepričanja, življenjske nazore in moralo. Ta področja so pri Plečniku vseskozi tesno prepletena, meja med njimi pa je pogosto težko določljiva. V luči pogostih razprav o potrebi po ločitvi Plečnikove vere in umetnosti velja torej najprej poudariti, da je našega velikega arhitekta težko razumeti, če omenjeni sferi obravnavamo ločeno. Tako vera kot umetnost sta za Plečnika sveti in mu pomenita iskanje najvišjega dobrega, moralno neoporečnega, nedotakljivega, lepega in ljubljenega,« je o Plečnikovem pojmovanju svetega zapisal avtor razstave dr. Tomaž Jurca. Kustosinja Ana Porok pa dodaja: »Razstava nam z neposrednimi citati Plečnikovih intimnih misli iz pisem razkriva umetnikovo pojmovanje svetega. Razstavljeni izvirni načrti za sakralne objekte in liturgične predmete iz Plečnikove zbirke bodo objavljeni tudi v prihajajočem katalogu, uspešno sodelovanje z raziskovalci Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa je pokazalo, kako lahko z inovativnimi metodami rekonstruiramo izgubljeno kulturno dediščino.«
Razstava predstavlja večinoma gradivo iz Plečnikove zbirke in na ogled ponuja predvsem ohranjena pisma, skice, načrte, fotografije in modele, povezane s tematiko razstave. Na razstavi pa si je mogoče ogledati tudi nekaj zanimivih predmetov, narejenih po Plečnikovi zamisli; med njimi dva edinstvena Plečnikova keliha in njegovo monštranco, zasnovano za frančiškansko cerkev v Ljubljani, ter maketo spomenika vojskovodji Janu Žižki.
Jože Plečnik je prvi slovenski umetnik, ki mu bo posvečena razstava v uglednem okolju Vatikanskih muzejev.
Vir: Katoliška cerkev
