Avbelj: Zadeve niso več politično smešne
Slovenija | Tanja Dominko
Vlada je včeraj na seji potrdila predlog novele zakona, ki med drugim določa financiranje zasebnih osnovnih šol. Te opozarjajo, da je predlog neustaven, saj da jim bo financiranje z zdajšnjih 85-odstotkov zmanjšal na okoli 65-odstotkov, medtem ko je ustavno sodišče določilo 100-odstotno financiranje javnega programa. Kako na vladno potezo gleda pravna stroka in kakšna pot se obeta zakonu v parlamentu, pa v nadaljevanju.
Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je prepričan v svoj prav, da novela uresničuje odločbo ustavnega sodišča o financiranju vzgoje in izobraževanja. »Ta naš predlog, ki ga je potrdila vlada, gre v smeri tistega, kar mi razberemo iz odločbe Ustavnega sodišča. In to je financiranje obveznega dela programa v 100 odstotkih, je pa vprašanje, kaj se zgodi z razširjenim delom.«
Pravnik dr. Matej Avbelj se s tem ne strinja. Ali ustavna odločba res deli javni program na obveznega in razširjenega? »Ne, ta interpretacija ministrstva je neustrezna, je neustavna, nima nikakršne opore niti v tej odločbi, niti podpore v slovenski ustavnopravni stroki, je ne podpirajo niti pravni strokovnjaki vlade.«
Koalicija naj bi pred potrjevanjem na vladi predlog načeloma uskladila, kljub temu pa imajo v SMC in DeSUS še nekatere pomisleke. V LMŠ pa za zdaj verjamejo ministru, da predlog uresničuje odločbo ustavnega sodišča. V opozicijskih SDS in NSi pa so prepričani, da je novela protiustavna. Dr. Avbelj vseeno pričakuje, da bo demokracija zmagala. »Upati je, da bo slovenska demokracija pokazala, da je večina strank v parlamentu zmožna držati se ustave, tega, kar je odločilo ustavno sodišče, upam pa tudi, da se bosta oglasila varuh načela enakih možnosti in tudi varuh človekovih pravic. V tem konkretnem primeru gre za diskriminacijo otrok neke ozke skupine, ki se šolajo po enakem programu, vendar na šolah, ki jih ni ustanovila Republika Slovenija in ki jim ta ne priznava ustavne pravice, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče.«
Je pa zanimivo dejstvo, da ima pomisleke tudi Služba vlade za zakonodajo. Pravnik Miha Skubic ob tem pravi. »Stališče te službe se usmerja zlasti v vprašanje izboljšanja položaja pobudnikov, ki so dosegli ustavno odločbo, zaradi katere se zakon spreminja.« Pravi namreč: »Opozarjamo, da bodo pobudniki, ki so s prejšnjo pobudo uspeli, s predlagano ureditvijo financiranja zasebnih osnovnih šol v slabšem pravnem položaju, kot so v skladu z veljavno ureditvijo, zaradi katere so na Ustavno sodišče vložili pobudo.«
Zasebne osnovne šole so že napovedale, da bodo morale zaradi preživetja dvigniti šolnino, saj financiranje, ki je načrtovano v prihodnjih generacijah otrok zgolj v povprečni višini 65 odstotkov, ne bo zadoščalo za kritje stroškov. Skubic dodaja. »Prihaja do elitizacije in marketizacije šolstva.«
Država se je vsekakor odločila omejiti nastajanje novih zasebnih osnovnih šol, saj bo po novem vsaka šola, ki bo želela začeti delovati, morala vsebovati po dva oddelka na razred. In tako od številnih visokoletečih izjav na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju, ko so na dolgo in široko razlagali, da zasebne šole bogatijo prostor, ni ostalo ničesar.
