Maja Morela ČukMaja Morela Čuk
Aleš KarbaAleš Karba
Tone GorjupTone Gorjup
Papež v Romuniji (foto: Vatican News)
Papež v Romuniji

Papež v Romuniji dal veljavo Grkokatoliški Cerkvi, ki jo je komunizem preganjal

Svet Marjana Debevec

Romuni so papeža sprejeli z velikim veseljem in navdušenjem, kakor otroci čakajo prihod očeta domov iz dolgega potovanja, je za naš radio dejal p. Matei Sentes iz Romunije, ki že vrsto let kot minorit deluje v Sloveniji.

Papež je pretekli konec tedna v Romuniji potrdil delovanje in obstoj dolgo preganjane Grkokatoliške Cerkve, ki je dala tudi sedem mučencev škofov, gradil pa je tudi odnose s pravoslavno Cerkvijo in utrdil v veri katoliške vernike.

Po vaseh katoličani in pravoslavni živijo v sožitju, pravi p. Matej Sentes. Drugače pa je v Transilvaniji med Grkokatoliško in pravoslavno cerkvijo. Slednja je namreč v preteklosti želela znova priključiti Grkokatoliško Cerkev k pravoslavni, svoj pritisk pa je s preganjanjem dodala še komunistična oblast. »Po padcu komunizma, potem ko se je znova vzpostavila struktura Grkokatoliške Cerkve, pa niso več mogli dobiti nazaj svojih cerkva in določenih objektov. To je bilo kar težavno«, pravi p. Sentes. Stvari so se sicer danes večinoma uredile, je pa papež s tem, ko je za blažene razglasil sedem grkokatoliških škofov izpostavil pomen Grkokatoliške cerkve.

Slednja ima namreč po besedah p. Mateia Sentesa veliko zaslugo za ohranjanje romunskega naroda in kulture, ki je bila preganjana in zaničevana, kar bi se vse lahko pozabilo. »Z beatifikacijo teh mučencev, jaz mislim, da je imel papež glavni namen obiska ravno to, pa pride do priznanja Grkokatoliški cerkvi. Cerkev dobi enakopravnost, enakovrednost in tudi zadoščenje za vse, kar je pretrpela in dala seveda tudi življenje za vero«.

Medtem ko je narod v preteklosti preganjala komunistična ideologija, pa ji danes, tako kot vsej Evropi, grozi ideologija, ki zavrača družino in življenje, je med svojim obiskom poudaril papež Frančišek. Temu pritrjuje tudi p. Sentes, ki pa dodaja, da je kljub temu po vaseh še moč zaznati veliko odprtost življenju. Vrednoto družine so Romuni podprli tudi na nedavnem referendumu, ko so se odločno zavzeli za to, da bo v ustavi zapisano, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske. Več pa v nedeljski oddaji Iz življenja Vesoljne Cerkve.

Svet, Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
David z bratom in chabo kokoškami (photo: osebni arhiv) David z bratom in chabo kokoškami (photo: osebni arhiv)

Za rojstni dan si je zaželel valilnik

Petnajst letni David Hrup Mavsar je mladenič mnogoterih talentov, vendar poleg šole in treningov odbojke živi za svoj hobi. Redi namreč kokoške japonske pasme chabo, s katerimi se na tekmovanjih ...

Med izvedbo Pesmi tisočerih zvonov v počastitev življenjskega jubileja g. Zvoneta Štrublja v slovenski župniji v Stuttgartu. (photo: MB) Med izvedbo Pesmi tisočerih zvonov v počastitev življenjskega jubileja g. Zvoneta Štrublja v slovenski župniji v Stuttgartu. (photo: MB)

Ko smo v pesmi kot eno

Pokojni salezijanski bogoslovec Ciril Ogorevc je v devetdesetih letih zbiral mladinske ansamble in posamezne pevce ter glasbenike z vseh koncev Slovenije, ki so delovali na področju ritmične ...

Gosta oddaje Pogovor o sta bila vodja IPP dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice - Zveze Anita Prelec (photo: STA in osebni arhiv) Gosta oddaje Pogovor o sta bila vodja IPP dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice - Zveze Anita Prelec (photo: STA in osebni arhiv)

O težavah ljubljanske urgence

Vse raziskave po svetu so pokazale, da je najpomembnejši vzrok kopičenja bolnikov na urgencah zasedenost bolnišnic. »Ko je ta zasedenost nekje preko 80-odstotna, začne kopičenje eksponentno ...