Marko Brunskole: »Šance so tudi po zaslugi Plečnikove ureditve oaza miru.«
Slovenija Nataša Ličen
Grajski grič in grajski kompleks nad prestolnico sta skozi stoletja doživljala številne spremembe in posege. Ljubljanski grad je markantna pozno srednjeveška stavba nad Ljubljano, vabljiva za številne obiskovalce iz vseh delov sveta. Ni pa samo grad, celotni objekt z okolico nudi marsikaj in velja za zeleno oazo miru sredi mesta.
Oddajnik Šance? Od kod ime?
»Resnično je ime dokaj nenavadno, točnega izvora niti ne poznam, se pa gotovo navezuje na trdnjavo«, je razložil Marko Brunskole, zgodovinar, vodja programa na Ljubljanskem gradu. »Šance so bile včasih trdnjava, kjer je danes urejen park po načrtih mojstra Plečnika. Trdnjava je bila po velikosti skoraj enako velika kot grad, kar je dokaj nenavadno, s to razliko, da je bil grad v cesarski lasti, Šance pa so bile v lasti dežele, ki je skrbela za to obrambno utrdbo. Šance so bile del obrambnega sistema mesta.«
Plečnikova ureditev Šanc
Grajski drevored in Grajska planota sta se kot prostor skozi 19. stoletje postopno nasipavala. Kljub temu so še vedno opazni deli obzidij v ruševinah, kar je razvidno z različnih grajskih upodobitev.
Po prvi svetovni vojni so pod vodstvom arhitekta Jožeta Plečnika zastavili dolgoročne smernice ureditve Ljubljanskega gradu. Jože Plečnik je Ljubljanski grad videl kot središče vsega urbanizma v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja denarja celotnih Plečnikovih načrtov žal niso mogli uresničiti. »Plečnik se je pri ureditvi Šanc držal trdnjavskega tlorisa, ki je že obstajal. Z različnimi preboji, stopnicami in prehodi ga je spremenil v prijetno sprehajališče. Elementi njegove arhitekture so vidni na vsakem koraku.«
Javna dela in kanalizacijske cevi
»Zanimivo je, da so zaradi pomanjkanja denarja sredstva za preureditev Šanc poravnali iz t. i. »bednostnega« fonda. To se vidi tudi pri poceni elementih in materialih, ki jih je uporabil Plečnik, kot so betonske kanalizacijske cevi za ograjo, za stopnice je predvidel betonske kvadre, kamnite oporne bloke je podprl z delčki rdeče opeke in uporabil preproste železne profile za ograjo.«
Šance nudijo izjemne razglede, mir in grajski vinograd
Z obnovo Šanc je arhitekt Jože Plečnik povezal tudi mrežo sprehajalnih poti vse do bližnjega Orlovega vrha. Plečnikova celotna ureditev območja utrdbe poveže Šance s kostanjevim drevoredom iz leta 1905, ki so ga zasadili vzdolž obzidja. Celotno območje je preoblikoval v sprehajališče z razgledno točko in ustvaril spomenik zgodovini. Šance so priljubljena in tudi po zaslugi Plečnikove ureditve zelo obiskana točka na Grajskem griču. »Pot nudi izjemne razglede, spustimo se lahko tudi do najstarejše znanstvene ustanove pri nas, do Botaničnega vrta.«
Morda se pa v kratkem srečamo prav tam.
