Štefan IskraŠtefan Iskra
Marko ZupanMarko Zupan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Evropska ljudska stranka zmagovalka volitev

Politika | 27.05.2019, 14:59 Petra Stopar

Za nami so četrte volitve v Evropski parlament. Osem poslanskih sedežev, ki pripadajo Sloveniji, so si razdelile štiri liste. Največ jih je dobila skupna lista SDS in SLS, ki je prepričljiva zmagovalka. V parlament pošilja Milana Zvera, Romano Tomc in Franca Bogoviča. Z liste SD sta se v parlament uvrstila Tanja Fajon in Milan Brglez, z liste LMŠ Irena Joveva in Klemen Grošelj, z liste NSi pa Ljudmila Novak. Najmočnejša politična skupina v parlamentu ostaja Evropska ljudska stranka.

O kandidatih s štirinajstih list je tokrat v Sloveniji odločalo dobrih 28 odstotkov volilnih upravičencev, nekaj odstotkov več kot pred petimi leti. Vsi so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi. Nosilka liste NSi Ljudmila Novak se po desetih letih vrača v Evropski parlament. Želi si delati predvsem na področju kulture in izobraževanja, a bo to stvar dogovora je dejala: »Odvisno od dogajanja. V vsakem primeru bom s slovenskim srcem delala za dobro Slovenije in za povezovanje v Evropi.«

Iz vladne LMŠ, ki je dobila nekaj odstotkov manj podpore kot SD, odhaja v parlament državni sekretar Klemen Grošelj. Zavzemati se želi za solidarnost in varnost: »Verjamem, da mora EU ostati prostor varnosti in prostor, kjer se bosta gradili notranja kohezija in solidarnost med državljani in državami članicami.« Dosedanji novinarki POP TV Ireni Jovevi, nosilki liste LMŠ, so volivci prvič zaupali mandat. O področjih, ki so ji blizu, je povedala: »Jaz bi zelo rada predvsem te socialne teme in mladinsko problematiko.«

Med novinci je tudi poslanec SD Milan Brglez. Kot je povedal, se namerava usmeriti v tisto, kar najbolje obvlada. To so zadeve, povezane z mednarodnimi odnosi, mednarodnim pravom in človekovimi pravicami. Tanja Fajon, nosilka liste SD, ki so ji volivci zaupali že tretji mandat v Evropskem parlamentu, je vesela, da bo stranko z njo zastopal še Brglez. O svojih pričakovanjih je povedala: »Verjetno bom delo nadaljevala tam, kjer sem bila aktivna že sedaj - na področju človekovih pravic, boja proti nestrpnosti, sovražnosti in lažnim novicam.«

Dosedanji poslanec Franc Bogovič, ki je bil tokrat izvoljen na skupni listi SDS in SLS, je glede svojih načrtov za drugi mandat v Bruslju podaril: »Držal se bom tega, kar je počel doslej. Kar nekaj časa rabiš, da poženeš korenine, da te kdo pozna in da ti verjamejo; ostal bom zvest sebi.« EU na področju pokojnin, starejših in demografije po besedah poslanke iz vrst SDS Romane Tomc čaka še veliko dela. Če smo se ukvarjali s stvarmi, kot je premikanje ure, misli, da se lahko ukvarjajo tudi s tako resnimi stvarmi, kot so težave v pokojninskih sistemih v vseh državah članicah, tudi v Sloveniji. Nosilec liste SDS, vnovič izvoljeni Milan Zver, pa je povedal: »Jaz bi želel delati na področju varnosti kot doslej v specialnem odboru za boj proti terorizmu, kot tudi na področju obrambne, varnostne in zunanje politike. Seveda je moje najljubše področje dela mladina, kultura izobraževanje, šport.«

Nova ekipa je evropskih poslancev iz Slovenije je tako uravnotežena po spolu in po politični pripadnosti: štiri poslanke in štirje poslanci, polovica iz pomladnih strank, polovica iz sedanje leve koalicije. Kaj pa tisti, ki so ostali praznih rok? Še najbližji sta bili Levica s 6 in DeSUS s 5 odstotki podpore. SNS in SAB sta dobili 4 odstotke, Zeleni Slovenije pa 2 odstotka.

Tudi tokrat je največ poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu glede osvojila desnosredinska Evropska ljudska stranka (ELS). Ta je doslej tvorila koalicijo s socialdemokrati, ki so bili na volitvah drugi. Obe stranki sta poslabšali rezultat v primerjavi z letom 2014, zato v novem mandatu ne bosta več imeli večine. Na tretje mesto so se prebili liberalci, na četrto pa Zeleni. Priča smo krepitvi skrajne desnice in evroskeptikov.

Od 751 poslanskih sedežev jih je ELS glede na dosedanje izide dobila 180, socialdemokrati pa 146. Liberalci (Alde) so dobili 109 mandatov, Zeleni pa 69. Skoraj 51-odstotna udeležba na ravni unije kaže, da je evropska demokracija živa. »Ljudje so volili in odločili o prihodnosti svoje celine,« meni vodilni kandidat ELS Manfred Weber.

Udeležbo je v pogovoru za nemške medije pohvalil tudi podpredsednik Komisije škofovskih konferenc Evropske unije, škof Franz-Josef Overbeck. Po njegovem je to »znamenje zrelosti za demokracijo, ljudje so prevzeli odgovornost in si prizadevajo za demokratična načela«.

ELS in njeni dosedanji koalicijski partnerji socialisti so namreč izgubili skupno več kot 70 mandatov, nekaj pa so jih pridobile nacionalistične in populistične skupine. Tako je skrajno desna koalicija Evropa narodov in svobode osvojila 58, Evropa svobode in neposredne demokracije pa 54 sedežev. Slabši rezultat so zabeležili zmerno evroskeptični Evropski konservativci in reformisti z 59 mesti, prav tako je šibkejša evropska levica, ki naj bi imela v novem mandatu 39 poslancev. Weber je v imenu ljudske stranke ponudil roko socialdemokratom, liberalcem in zelenim, napovedal pa, da »ne želimo in nismo pripravljeni sodelovati s skrajneži z leve in desne«.

Politika, Evropska Unija
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...