NSKS skrbi poslabšanje za manjšine
07.05.2019, 11:12 Matjaž Merljak
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) se je odzval na novi avstrijski zakon o socialni pomoči in opozoril, da prinaša poslabšanje za narodne skupnosti, torej tudi za koroške Slovence ter v zvezi s tem pisal poslanskim skupinam v parlamentu na Dunaju.
Kot so opozorili v NSKS, eni od krovnih organizacij naših rojakov v Avstriji, konec aprila sprejet zakon predvideva, da socialno pomoč dobijo samo tisti, ki imajo zadostno znanje nemščine, ne glede na državljanstvo. To pa ne zadeva samo prosilcev za azil ali drugih tujcev, temveč tudi pripadnike narodnih skupnosti v Avstriji, med katerimi so med drugim koroški Slovenci. NSKS meni, da je nesprejemljivo, da bi imeli na socialnem področju jeziki avstrijskih narodnih skupnosti slabši položaj kot nemški jezik.
"Jeziki avstrijskih narodnih skupnosti so v Avstriji doma več stoletij, slovenskih jezik na Koroškem več kot tisočletje. Sedaj naj bi veljalo, da bodo pripadniki narodnih skupnosti prejeli socialno pomoč samo, če bodo znali zadovoljivo nemški jezik. Tovrstna diskriminacija avstrijskih narodnih skupnosti po oceni slovenskih krovnih organizacij ni v skladu z ustavo (...) Jeziki narodnih skupin, slovenščina, hrvaščina, madžarščina, češčina, slovaščina ter romanski jezik, morajo biti v zakonu o socialni pomoči izenačeni z nemščino," v pismu zahteva NSKS in poziva avstrijski zvezni svet, da sprejme ustrezen popravek. Na pristojne oblasti avstrijske Koroške so tudi naslovili zahtevo, da bo v izvedbenem zakonu avstrijske Koroške slovenski jezik ustrezno obravnavan.
V skladu z zakonom se bo znižala pomoč za tujce, ki slabše govorijo nemško in angleško. Pomoč bodo v celoti prejemali tisti, katerih znanje nemščine je na srednji ravni (raven B1) ali ki zelo dobro govorijo angleško (raven C1). Tisti, ki nemško in angleško govorijo slabše, bodo prejemali 65 odstotkov vrednosti socialne pomoči, kar za leto 2019 znaša približno 575 evrov. Po podatkih avstrijskega statističnega urada je leta 2017 socialno pomoč prejemalo okoli 239.000 ljudi, od katerih jih polovica ni imela avstrijskega državljanstva. Približno tretjino prejemnikov pomoči so predstavljali azilanti in prejemniki subsidiarne zaščite.
