Učinki minimalne plače niso spodbudni!
Slovenija | Tanja Dominko
Bo višja minimalna plača povzročila višjo brezposelnost in višje cene? Izračuni Gospodarske zbornice Slovenije kažejo v to smer. A vlak se še da ustaviti, poudarja direktorica Zbornice Sonja Šmuc v pogovoru za Radio Ognjišče.
Poseg politike v minimalno plačo je bil povsem nepotreben, so prepričani v Gospodarski zbornici Slovenije. Lani je Slovenija beležila rekordno zaposlenost, masa plač pa se je v zadnjem desetletju povečala za 24 odstotkov, tako da so bili proračun ter pokojninska in zdravstvena blagajna na rekordni ravni. Toda čez dve leti bo slika lahko že povsem drugačna. Izračuni namreč kažejo, da se utegne zaposlenost zmanjšati. Bo torej poseg v minimalno plačo imel kontra učinek?
»Vsak dvig minimalne plače spodbudi podjetje, da se hitreje avtomatizirajo in da ukinejo manj donosne programe in takih podjetij imamo v Sloveniji še veliko. Zato ocenjujemo, da bo prišlo z dvigom minimalne plače do resnega prestrukturiranja v podjetjih, kjer bodo preračunala, katere vsebine imajo še lahko v Sloveniji, katere naj preselijo in se bodo poslovila od velikega števila zaposlenih, ki ne bodo našli novih priložnosti,« je dejala direktorica Sonja Šmuc. V GZS se zato ne morejo sprijazniti z grobim posegom v sistem minimalne plače. »Ukrep, s katerim se navzven kaže, da dviguješ dohodkovno moč ranljivih posameznikov, je dejansko ukrep, s katerim jih izrinjaš s trga dela in jih narediš nezaposljive, to ni socialna politika, ampak izključevalna.« Podjetja so letos in za prihodnje leto sredstva za plače uspela zbrati, čez dve leti bo prišlo prestrukturiranje do izraza. Posledično bodo zrasle cene živil, vrtcev, domov za starejše in še ... »Danes smo dobili ocene komunalnega gospodarstva, ki kažejo, da lahko v prihodnjem letu državljani pričakujejo tudi za 20 odstotkov višje položnice.«
Danes so torej z izračuni stopili pred javnost, na vladi pa je, ali bo te številke in ocene vzela resno ali ne.
