Alenka Rebula: Osebna rast pomeni vstopiti v odnose in v njih rasti
Oddaje Nataša Ličen
Prepustimo prostor življenju, so bile med prvimi izrečene besede psihologinje in pisateljice Alenke Rebula v sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri«. Dodaja, da je želja po dobrem počutju, po imeti se lepo na globlji način, zelo razširjena, manj pa je razširjena zavest, da je za to potrebno vsakodnevno zavedanje, drugače se ne more zgoditi.
Osebna rast pomeni pomisliti, kje smo in se jasno zavedati svojega položaja
Alenka Rebula pravi: »To ni lahko, ker si ljudje dostikrat predstavljamo, da smo dlje, kot smo v resnici in da se imamo bolje, kot se imamo ali pa, da se nam godi slabše, kot se nam dejansko godi in ne vidimo vsega, kar nam je dano.«
Poglobimo se v svoj življenjski trenutek
»Tudi v naravi se sokovi čez zimo umaknejo v temo. Spomladi lahko začne kliti in poganjati nova rast, če damo zemlji čas za regeneracijo, za vnovični zagon. Pri ljudeh velja isto, ni mogoče iti v pomlad, če ne sprejmemo prejšnjega obdobja. Rast zahteva včasih tudi umik in zastoj, je treba celo iti malo nazaj, da gremo lahko bolje naprej.«
Katera poglavja v našem življenju so tesno zaprta
»Da bi razumeli, kaj nam manjka, se je treba ustaviti in razumeti, koliko se veselimo življenja.« Če tega veselja ni dovolj, če smo pogosto žalostni, preutrujeni in nas grizejo odnosi, pomeni da temeljna potreba po tem, da smo nagrajeni in da se počutimo varno ter nas veseli jutrišnji dan, ni zadovoljena. Ko to iščem in prepoznam, kaj mi manjka, opazim kje in kaj bi bilo dobro še pridobiti.
Okrog nas je veliko ljudi, ki podpirajo naše življenje
»Koliko je ljudi, ki nam dajejo dom in za katere smo nepogrešljivi.« Pri vrednotenju, kaj vse dobimo od drugih, vedno ob naštevanju dodamo na koncu še kakšen ampak. »Ja, saj je lepo, toda bilo bi še lepše, če …«. Pomembno je zadržati ta ampak in globoko vrednotiti vse kar prejemamo. »Velika življenjska modrost je pomisliti vsak dan sproti, kaj drugi prispeva k temu, da mi je dobro in kako bi bilo, če ga ne bi bilo in tako tudi ne vsega njegovega dela zame.« Odkrivajmo iskreno vsak dan znova pomen drugega.
Avtomatizma ni, vsak od nas se razvija nekoliko po svoje
Življenje išče rast. »Če se ustavimo in ne želimo raziskovati, kar je v nas, se v globini vendarle zavedamo, da delamo proti življenju v sebi.« Ker življenje išče rast. V osebno rast pa nujno sodi tudi spoštovanje drugih. »Običajno se zavestna odločitev po osebni rasti oglasi iz velike osebne stiske.«
Osebna rast ni pot v popolnost
»Nekateri ohranjajo takšno predstavo in to deluje odbijajoče. V resnici v osebni rasti postajamo skromnejši in nam je vse bližje človek, ter vse, kar je v njem, ker vidimo resnico.« Popolnost deluje na človekov napuh in prevzetnost. Dobro, da nismo popolni, ker bi nas ta oddaljevala od drugih.
Vsak dan je dar življenja
»Naj bo sprejet z vprašanjem, ki si ga zastavimo zjutraj, kaj želim doseči danes?« Živimo dneve bolj po svoji meri. Gre za dovzetnost in občutljivost na vsakem koraku, nikar ne živimo kot po tekočem traku. Ne dovolimo, da bi nas potegnilo naključje ali avtomatizem.
»Duša prebiva v globini.«
Med ljudmi so razlike, ne rodimo se vsi enaki. Smo živo pisana skupnost in dobro si je priznati, kako pomembne in dragocene so razlike med nami. »Drugačnost je treba ovrednotiti in si jo včasih tudi izmenjati. Mi pa se žal zabubimo v svoje svetove.« In, prepogosto precenjujemo svoj svet. »Naj odnosi dobivajo nove dimenzije«, spodbudi Alenka Rebula Tuta.
