Na Šrilanki že 321 smrtnih žrtev – muslimani in Judi napad obsodili
Svet Marjana Debevec
Prve ugotovitve preiskave terorističnih napadov na velikonočno nedeljo na Šrilanki kažejo, da so bili maščevanje za napade na mošeje v novozelandskem Christchurchu. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država. Danes na Šrilanki veljajo izredne razmere, žrtev pa se spominjajo z dnevom žalovanja. Muslimanske, judovske in krščanske skupnosti po svetu so napad ostro obsodile.
V spomin na žrtve tega najhujšega nasilja od konca državljanske vojne pred desetletjem in najhujšega napada na katoliško manjšino v državi so zastave na vladnih poslopjih na pol droga. Tri minute tišine so v spomin na žrtve začeli ob 8.30 po lokalnem času, ko je na velikonočno nedeljo odjeknila prva od šestih bomb, katerih tarče so bile katoliške cerkve in prestižni hoteli. Število žrtev, ki jih je do sedaj 310, bi po ocenah oblasti lahko še naraslo, saj je v bolnišnicah 500 ranjenih. Med mrtvimi je najmanj 31 tujcev, 14 jih še pogrešajo.
Odgovornosti za napade je prevzela Islamska država, medtem ko je šrilanška vlada sporočila, da je zanje odgovorna radikalna islamistična skupina NTJ. Medtem oblasti preiskujejo, ali je delovala s podporo mednarodne teroristične mreže, predvsem s sedežem v Indiji. Interpol in ameriški FBI sta Šrilanki že ponudila pomoč. Policija je do zdaj aretirala 40 osumljencev.
Medtem se postavljajo vprašanja, zakaj oblasti, ki so bile opozorjene na možnost napadov, niso pravočasno ukrepale. Nekateri odgovornost pripisujejo sporu med predsednikom države in premierjem, ki naj ne bi bil obveščen o grožnjah.
Nadškof v Colombu kardinal Albert Malcolm Ranjith je takoj povabil k darovanju krvi za številne ranjene. Povedal je, da so ljudje v strahu, saj se govori, da naj bi v državi delovalo še več terorističnih celic. Zato bo po njegovih besedah potrebna nepristranska preiskava. Katoliške skupnosti pa je povabil, naj se umirijo in naj ne vzamejo pravice v svoje roke.
Dodal je tudi, da je bil napad zanje popolno presenečenje, saj se je deset let po koncu vojne stanje umirjalo, prihajati so začeli turisti, gospodarstvo je napredovalo. Po njegovih besedah so dobri tudi odnosi z islamsko skupnostjo, zato kardinal vendarle upa v boljšo prihodnost. Sam je kmalu po napadu obiskal nekatere ranjence, ki so v trenutku izgubili vse svoje domače. »Ne veš, kaj bi jim rekel, saj so bili v trenutku napada zbrani v molitvi pri Gospodu,« je dejal.
Mednarodna skupnost pa naj bi po nadškofovih besedah samo podprla lokalne oblasti in se ne preveč vmešavala v notranje zadeve države.
Napade so ostro obsodile tudi krščanske, judovske in muslimanske skupnosti z raznih koncev sveta in obenem pozvale k molitvi proti vsakršnemu zlu.
Veliki imam univerze Al Alzhar je zatrdil, da so takšni napadi v nasprotju z vsako vero in pozval k boju proti terorizmu. Predsednik Svetovnega judovskega kongresa pa je dodal, da mora postati vojna proti terorizmu prvenstvena naloga mednarodne skupnosti.
Direktor Asianews p. Bernardo Cervellera je povedal, da se zaradi napadov dokument o bratstvu, ki sta ga podpisala papež Frančišek in imam univerze Al Azhar, zdi le še utopija. Ob tem pa je poudaril, da so verstva na Šrilanki živela v soglasju. »Poročali smo o kristjanih in budistih, ki so skupaj čistili plaže, o kristjanih in muslimanih, ki so skupaj delali za pomoč revnim otrokom v šolah,« je še povedal p. Cervellera. Po njegovih besedah Islamska država po porazu v Siriji in Iraku širi svojo mrežo v Aziji.
