Največ misijonarjev v zgodovini radijskih misijonov

30.03.2019, 11:45 Rok Mihevc

Spoznajte naše misijonarje, ki vas bodo nagovarjali na letošnjem radijskem misijonu, ki bo od nedelje 7. aprila, do sobote, 13. aprila. Priložnosti, da jim prisluhnete bo veliko, v osrednjem Misijonskem nagovoru, Drugem pogledu, Svetovalnici ali pa v večernem Pogovoru v živo. Vsak dan bo na voljo tudi duhovnik za osebni pogovor po telefonu.

Luis Antonio Tagle je filipinski kardinal, ki je bil tudi letošnji udeleženec sinode o mladih. Eden izmed duhovnikov njegove manilske nadškofije ga je takole opisal: »Gre za preprostega, ljudskega človeka, ki zares služi ljudem. Ne govori jim le teorije, ampak konkretno izkazuje Božje usmiljenje - gre med revne, bolne, ljudi v težavah; dejansko udejanja papeževo naročilo, da mora pastir imeti vonj po ovcah. Skratka, ima Frančiškov stil.« V nagovorih je velikokrat zelo čustven in neposreden, njegovo razumevanje in bližino sočloveku bi lahko skoraj otipal z rokami.

Sašo Mugerli je župnik župnije Šempeter pri Gorici in župnijski upravitelj župnije Vrtojba. Je glasbenik, sodeloval je tudi na festivalu Ritem srca. Ena njegovih pesmi pravi: »Naj ruši se strah obup in žalost, naj ruši se jeza in zavist! Naj zruši v prah se vsa krivica, naj zruši se laž in zloba vsa! Naj zlomi napuh se in sovraštvo, ubijanje naj se sesuje v prah! Naj padajo strme stene obzidja v imenu našega Boga!«

P. Branko Cestnik je klarinetinec in župnik v Frankolovem. Piše za blog Branenacesti.com, je reden gost oddaje »Spoznanje več, predsodek manj«, je komentator in kolumnist tudi v drugih medijih. Veliko se ukvarja s pastoralo in je tudi aktiven skavtski voditelj. "Naš red, kjer koli smo, ima povsod veliko mladinske pastorale. Ne tako izrazito, kot že po svoji karizmi recimo salezijanci, toda povsod, kjer delujemo, se veliko ukvarjamo z mladimi. V Španiji imamo veliko mladinskih centrov, vsako leto klaretinci pripravijo peš romanje za mlade v Santiago."

P. Marko Ivan Rupnik je gotovo najbolj »klikan« misijonar naših radijskih misijonov. Odnos do evangelija primerja z našimi medosebnimi odnosi: "Če se hočemo nekomu približat, če želimo, da nam spregovori, to ne bomo naredili z agresijo, z znanostjo, ampak s prijateljstvom. Ker samo prijateljstvo odpira vrata. Človek se s tem, ko je prijatelj, razodene. Če se te boji, se bo skrival." Pod njegovim vodstvom Center Aletti izdeluje veliko mozaikov po celi Evropi, pa tudi v Siriji in Združenih državah Amerike.

Br. Jaro Knežević je kapucin in Kristusov duhovnik. »Kapucin in duhovnik sem zato, ker je Gospod na mojo pot pripeljal Tomaža v jugoslovanski ljudski armadi, Marjeto na študiju gozdarstva, Mirjam pri skavtih, … Njim in milosti, da sem bil lahko dva meseca v Srbiji z umirajočim atijem ter mojim bratom kapucinom, ki so me po nekem neverjetno velikem čudežu spoznali za primernega, da postanem Frančiškov manjši brat, ne bom nikoli dovolj hvaležen.«

P. Toni Brinjovc je nekdanji fizioterapevt, vodil je tudi bolnišnično župnijo v UKC Ljubljana. Zdaj je župnik v Turnišču, pripada minoritskemu redu. Veliko mu pomeni gibanje, saj preko tega spoznava Boga. »Pri gibanju se srečujem tudi s svojimi omejitvami. Odkrivam, do kod grem lahko, kaj zmorem. Od moje meje pa je potem naprej Nekdo, je nekaj več. In ko poznam svoje telesne omejitve, svoje sposobnosti, sem zelo svoboden. Svoboda pa je nekaj zelo tipičnega za Boga. Preko svobode in ljubezni doživljam Boga. Če se zgodi, da se ne moremo več navzven gibati, pa je dobro, da smo toliko bolj »gibljivi« navznoter. Saj, če nam je nekje dano trnje, se drugje odprejo druge možnosti.«

Alojzij Cvikl je mariborski nadškof , ki vodi tudi Urad za mlade pri Slovenski škofovski konferenci. Sam pravi, da lahko mladim prisluhnemo tako, da z njimi živimo. »A to je veliko težja naloga, kot si predstavljamo, saj reka življenja mnogih mladih ne teče skozi župnijska občestva in s tem ne pride do stika enega in drugega. Zato je potreben misijonski model mladinske pastorale - biti z njimi v njihovem okolju.«

V radijskem misijonu bodo v Drugem pogledu in Svetovalnici sodelovali še Tone Česen, p. Primož Jakop, Martin Golob, s. Božena Kutnar, Miroslav Simončič, s. Emanuela Žerdin, Damijan Mlinarič, s. Marjeta Pia Cevc, Roman Globokar in nekateri drugi.