Kljub slepoti se je polnopravno vključil v življenje in delo
Oddaje | Rok Mihevc
V oddaji namenjeni slepim, Luč v temi, smo gostili prejemnika nagrade za življenjsko delo na področju socialnega varstva, Braneta Buta. Z njim se je o njegovem pestrem delovanju pogovarjala Sonja Pungertnik.
Braneta Buta v osebnem življenju oblikujejo vztrajnost in neuklonljivost, saj se je že z 18. leti soočil s težkimi izzivi. V prometni nesreči je izgubil vid in takrat je videl samo 3 odstotno. Kljub temu je na svet gledal pozitivno in je celostno odgovarjal na različne družbeno socialne izzive. Danes je slep, a zna in zmore slišati, čutiti, svetovati in pomagati tako posamezniku kot skupnosti. Invalidnost je v celoti uspel preseči in se polnopravno vključiti v življenje in delo. Še posebej mu je v oporo soproga, s katero živita v Žalcu.
Ko je Brane But izvedel za nagrado, se mu je, kot je povedal, skozi glavo odvrtel film vsega dolgoletnega dela. »Tu bi posebej izpostavil poglabljanje strokovnega dela, beg od birokratizacije, ki je na žalost vedno bolj prisotna in moje širše delovanje v družbi, od hišnega sveta do državnih organov.« Reševal je razne stiske in ljudi, sodeloval doma in v Evropi. »Skupni imenovalec je delo z ljudmi in pomoč. In kje sem dobil energijo? Dejstvo je, da to kar daješ, dobivaš nazaj. Karkoli sem delal, sem vedno vsako delo napolnil z odgovornostjo.«
Kako se je vedno znal potegovati za druge, priča zanimiva anekdota, povezana z našim radiem. »Pred leti ste na 1. april poslušalce obvestili, da boste ukinili Sobotno iskrico za otroke, saj da imate premalo prostora za kmetijske nasvete. To me je tako zmotilo, da bodo otroci prikrajšani, da sem takoj v ponedeljek ves ogorčen poklical na radio in želel glavnega in odgovornega urednika g. Trstenjaka. Sem se zelo razburil, kasneje pa smo se samo še nasmejali na ta račun.«
