23.01.2019, 16:03 Helena Škrlec, STA

Cameron pred šestimi leti napovedal referendum o brexitu, danes na Otoku kaos

Na današnji dan pred šestimi leti je takratni premier Velike Britanije David Cameron napovedal, da bo v primeru zmage na volitvah razpisal referendum o članstvu države v Evropski uniji. Rezultat je znan. Otok do tega koraka ločita le še dva meseca, kaos je vse večji.

Cameron je držal besedo, ki jo je dal januarja 2013 v svojem govoru v Londonu o vlogi Velike Britanije v Evropski uniji. Ko mu je bilo po zmagi konservativne stranke maja 2015 znova zaupano vodenje vlade v Londonu, je za junij 2016 razpisal referendum o brexitu. Ker je večina volivcev podprla ta korak, je odstopil s položaja. Sam je namreč zagovarjal prav nasprotno. Na premierskem stolčku ga je nasledila Theresa May, ki je marca 2017 sprožila dveletni postopek za izstop države iz povezave. A po nedavni zavrnitvi dogovora o brexitu, ki ga je dosegla z Brusljem, se v parlamentu na Otoku vse bolj zapleta. Jasnega novega načrta tik pred zdajci ni, čeprav naj bi poslanci o njem glasovali prihodnji torek. Med potmi, ki bi jih lahko ubrali, je tako imenovani trdi brexit, podaljšanje 50. člena pogodbe o Evropski uniji in še en referendum.

Da bi prav vnovično ljudsko odločanje ponudilo prepričljiv odgovor, je v pogovoru za nemški spletni portal Deutsche Welle ocenil nekdanji ministrski predsednik Tony Blair. Pri tem je zavrnil kritike, da bi to škodilo demokraciji. "Vračamo se nazaj k ljudem, nikogar drugega ne sprašujemo, sprašujemo njih. Imeli smo 30 mesecev pogajanj, zdaj je poznavanje tega, kaj brexit dejansko pomeni, veliko večje. Veliko večje je razumevanje vseh vprašanj v zvezi s tem."

Minister za trgovino Liam Fox pričakuje, da bo njegova država s ključnimi trgovinskimi partnerji kmalu podpisala dogovore, ki bodo uredili prihodnje trgovinske odnose. Čeprav so se številna podjetja odločila za selitev sedežev z Otoka, Fox ostaja optimističen, prepričan je, da Velika Britanija kljub trenutnim negotovostim ostaja atraktivna destinacija za tuje naložbe.

Da do brexita ostaja del skupne azilne politike povezave, je medtem odločilo Sodišče Evropske unije. V ozadju sodbe je spor med Londonom in Dublinom o prosilcih za azil in njunem otroku. Oba sta študirala na Otoku, ko sta jima vizuma potekla, sta zaprosila za azil na Irskem. Tamkajšnje oblasti so trdile, da bi morala prošnjo obravnavati Velika Britanija, a prosilca sta vztrajala, da bi morala njuno vlogo zaradi načrtovanega brexita obravnavati Irska. Sodniki v Luksemburgu so opozorili na preteklo prakso, po kateri sama namera Otoka ne vpliva na uporabo prava Evropske unije.