Marjan BuničMarjan Bunič
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Da bi mladi ostali in gojili kulturo in jezik

Slovenci po svetu | 21.01.2019, 10:35 Matjaž Merljak

Slovenci iz Posočja in Videmske pokrajine so se v soboto, 19. januarja 2019, srečali na tradicionalnem novoletnem srečanju v Tolminu. Tokratno je bilo 49. po vrsti. Pred osrednjimi kulturnim dogodkom je potekal delovni posvet županov in predstavnikov raznih ustanov z obeh strani meje. Gujonovo priznanje je tokrat odšlo v Čedad.

Srečanje izmenično organizirajo občine Tolmin, Kobarid in Bovec v sodelovanju z Upravno enoto Tolmin. Dogodka se vsako leto udeležijo predstavniki krovnih slovenskih organizacij in društev zunaj meja matične domovine, župani beneških občin, pa tudi predstavniki Dežele Furlanije - Julijske krajine in slovenske politike.

Na delovnem srečanju pred osrednjo slovesnostjo so najprej predstavili aktualni razpis čezmejnega sodelovanja Interreg Italija-Slovenija, v delavnici pa oblikovali predloge za krepitev čezmejnega sodelovanja tako ustanov kot državljanov. Ena takih oblik sodelovanja je tudi čezmejni grozd, cluster, ki povezuje občine z obmejnega pasu videmske pokrajine s sosednjimi posoškimi v Sloveniji.

Tolminski župan Uroš Brežan je za STA povedal: "Jasno je, da so na slovenski strani zainteresirani partnerji občin Kanal ob Soči, Kobarid in Posoški razvojni center, na drugi strani pa se bodo župani še posvetovali in poskušali prepričati tudi Deželo Furlanijo - Julijsko krajino, da vstopi v ta projekt, kar bi bila dobra odločitev in verjamem, da bi s kvalitetnim partnerstvom, ki na slovenski strani že obstaja, to lahko pripeljalo do uspešne prijave in pridobitve sredstev na tem projektu." Med skupnimi točkami obmejnega prostora Brežan vidi dolino Idrije, območje Kolovrata, Matajurja in Kanina, izzive pa za obe strani predstavljajo reševanje demografske problematike, vzpostavljanje mreže javnih prevozov ter čezmejnih kolesarskih in pohodniških poti.

Po posvetu je v dvorani Kinogledališča Tolmin potekala še osrednja prireditev, ki so jo oblikovali kulturni ustvarjalci iz Tolminske in Benečije, udeležil pa se je je tudi minister za Slovencev v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik. Slavnostni govornik minister za kulturo Dejan Prešiček je podčrtal, da je naloga politike pomagati pri razvoju tega dela Slovenije in Italije in omogočiti mladim, da bodo lahko ostali v teh krajih in v skupnem sožitju gojili jezik in kulturo.

Na srečanju se vsako leto podelijo Gujonova priznanja, s katerimi v spomin na mons. Paskvala Gujona nagrajujejo posameznike, društva, organizacije in ustanove, ki prispevajo k ohranitvi slovenskega jezika in kulture na Videmskem.Letos ga je prejelo Kulturno društvo Rečan Aldo Klodič iz Čedada za 50-letno neutrudno delovanje na območju Rečanske doline in celotne Benečije. Med pomembnejše dejavnosti društva sodi predvsem izvedba festivala Senjam beneške piesmi, ki združuje predvsem mladino, ki na festivalu vsako leto predstavi nove skladbe v nadiškem, terskem in rezijanskem narečju. Društvo je bilo aktivno tudi na gledališkem in glasbenem področju ter pri organizaciji različnih tečajev, konferenc in družabnih dogodkov. Leta 1978 so pripravili dokument za Konferenco o etnično-jezikovnih skupinah Videmske pokrajine, v katerem so predstavili in zahtevali priznanje pravic slovenske manjšine, kot to določa ustava, leta 1984 pa so izdali Drugi dokument o zahtevi po globalni zaščiti.

Slovenci po svetu, Kultura
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: ) Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: )

Živela sem z romantičnim narcisom

Vse, kar si je Petra Strelec želela, je bila ljubezen, spoštovanje, nežnost in varnost. Vse tisto torej, kar ji je manjkalo v zgodnjem otroštvu, je iskala v moškem. Tega ni našla. V času ...