Zdravi smo, ko sta v ravnovesju čustveni in razumski svet
Oddaje Nataša Ličen
Sv. Hildegard je svetilnik dvanajstega stoletja, spoštovana kakor nobena od sodobnic in kot le malo žensk v poznejših stoletjih. Živela je v času, ki ga danes ne razumemo. Nemško govoreča področja ji dajejo največjo veljavo in ohranjajo njeno tradicijo.
V Sloveniji sta knjigo »Medicina Svete Hildegarde« napisala Veronika in mag. Uroš Plantan. Izdajata tudi vrstice modrosti sv. Hildegarde, ki izide nekaj letno. Ljudje se zelo zanimajo za sv. Hildegardo, navdušeni so nad njenim vedenjem.
Njena medicina je preprosta, naravna in deluje.
Veronika: »Sv. Hildegarda se je veliko ukvarjala z vzroki, zakaj bolezen, od kod bolezen in kako je nastala? Kje so čustva, čustva, ki so v naši duši? Tudi o zgradbi duše je govorila. Dejala je, da ima dve osnovni moči, to je občutenje in razumskost. Občutenje leži v našem srcu, to so čustva in nagoni. Vse mora biti v ravnovesju, da smo zdravi. Sv. Hildegarda je veliko pisala o melanholiji, žalosti, podobno čutimo tudi danes. In, pogosto rečemo, v njenem času ni bilo srčnih bolezni, ne raka, pa to ne drži, vse to so bile bolezni tudi njenega obdobja. Enako kot danes. Melanholija je žalost, ko se slabi sokovi v telesu dvignejo in poškodujejo notranje organe. Saj je res, ko smo žalostni, je veliko simptomov, ki nas doletijo tudi telesno. Izgubimo apetit, boli nas želodec in še marsikaj drugega. Jeza vpliva na jetra, ta vplivajo na oči in tako naprej. Smo celostna bitja in mraz v telesu je pogosto vzrok boleznim. Mraz v telesu nastane zaradi nepravilne prehrane. Tudi njena raba rastlin je zelo zanimiva. Za večino priporoča, da posušene posujemo kot prah po hrani. Za vsako rastlino je zelo natančno napisala, kako pomaga in deluje v našem telesu. Poslušati sebe in razmišljati s svojo glavo je zelo pomembno. Napisala je tudi, da post ni za bolne ljudi. Tudi na sploh post ni odrekanje hrani, le da uživamo drugačno. Začnemo z enim dnevom, naslednji teden dvema, na post se je treba pripraviti.«
V vsem je potrebna zmernost, ne samo v prehrani. Sv. Hildegarda je napisala neke vrste psihoterapijo, napisala je 35 grehov in prav toliko kreposti. Krepimo kreposti, razmišljajmo o njih in o sebi, kakšni smo, ker ko nase pogledamo drugače, šele lahko pri sebi tudi kaj spremenimo. "Če bomo krepili kreposti, bo do nas prišlo vse manj strupov." Marsikaj nam danes obljubljajo, toda, če je naša vera neomajna in trdna, nas ne morejo zmotiti in omajati v naših prepričanjih. Veste, kako različne poglede imamo na krivico, srečo? Vsak skorajda vidi nekaj drugega v tem. "Biti moramo potrpežljivi, to zelo poudarja sv. Hildegarda. Mi pa smo vajeni, da takoj vzamemo tableto."
V svojem življenju je imela sv. Hildegarda veliko težav, imela je občutek, da ni vredna. Z mnogimi pomembnimi, prepoznavnimi ljudmi svojega časa se je redno dopisovala, tudi z vladarji, na primer angleško kraljico in drugimi osebnostmi. Značilno zanjo je tudi, da je pisala rahločutno in zelo spoštljivo.
Naše besede in misli imajo neverjetno moč, ne zavedamo se, kolikšno. Uporabimo občutenje, srce in razum, da bodo prišle iz naših ust prave besede, da z njimi ne bomo ranili.
Življenje ni trpljenje, trud je pomemben, je poudarjala sv. Hildegard. »O, človek, kje si bil, zakaj nisi počistil svojega okolja, a zdaj pa želiš, da sem tvoj služabnik in izpolnjujem tvoje želje?"
