Peter Opeka v Akamasoi
Napad na Petra Opeko in misijon Akamasoa
Jure Sešek
Veseli smo, ko v našem programu lahko poročamo o radostnih dogodkih in uspešnem delu na misijonih slovenskih misijonarjev. Svet v katerem delajo pa, žal, poskrbi tudi za drugačne utrinke iz daljnih dežel. Tokrat nas je ujela novica z misijona Akamasoa, iz misijonskega mesta nad katerega življenjem in prebivalci bdi Peter Opeka. Misijonar Opeka je, prek Janeza Krmelja, sporočil, da je sinoči nevarno zavrelo v misijonskem mestu Akamasoa.
O napadu sta poročala tudi tamkajšnji radio in televizija. Oboroženi napadalci, ki so v misijonsko zavetje pridivjali v kombiniranih vozilih, so skušali, kot že nekajkrat prej, najverjetneje v upanju na denarni plen, napasti misijonarja Opeko. Ko so prebivalci slišali za napad, so nemudoma začeli biti plat zvona, želeli zaščititi mesto, hiše in očeta Petra Opeko.
Misijonar je v času napada sporočil: „V trenutkih po sporočilu o napadu, je vstala nepregledna množica ljudi, ki je s svojimi rokami želela zaščititi naše mesto in življenja naših ljudi. Prebivalci Akamasoe so v jezi in gnevu nad napadalci, oboroženi s palicami, kamenjem in lesenim orodjem, pokazali iskreno željo braniti svoje dostojanstvo in pravice. Živimo v negotovem času, nemirna je ta noč in upamo, da bosta malgaška policija in država poskrbeli za našo zaščito. Vse, ki ste blizu našim krajem, bi radi opozorili na dogodke in negotovost v Akamasoi.“
Nekaj ur pozneje je napisal: „Opolnoči smo dobili pomoč v okrepitvah policije in mestnih žandarjev. Nagovoril sem množico, ki je prišla zaščititi naše skupne vrednote, življenja in stvari, se jim zahvalil za moč, ki so jo pokazali in jih prosil, naj odidejo k počitku. Posebej žene in otroci. Na stotine moških, ki so nemudoma prišli v bran Akamasoi, je želelo vztrajati in mi stati ob strani vse do svetlih ur današnjega jutra. Napad in naš skupni odziv nanj, nista pokazala le naše moči v dobrem, ampak sta nas tudi dodatno povezala in opogumila. Želeli so sejati strah, dozorelo je nekaj povsem drugega, težki trenutki nas vedno znova okrepijo. Danes je nov dan, ohladili bomo glave in razmišljali tudi o tem, kaj storiti za našo varnost.“
Misijonar Peter Opeka se je ob koncu dramatičnega poročila zahvalil vsem, ki so se odzvali na njihovo stisko, vsem, ki so jih opogumljali in na različne načine kazali moč prijateljstva. Prepričan je, da bo minula noč ostala v spominih prebivalcev Akamasoe.
Pismo je sklenil z besedami: „Bog blagoslovi te žene, otroke in može, ki so odločno stopili v bran naših življenj, hiš, našega mesta in vrednot, ki nas povezujejo!“
