Menihi iz Tibherine
AVDIO: Alžirski mučenci so kljub grožnjam ostali ob ljudeh
Svet Marjana Debevec
V Alžiriji bo danes za blažene razglašenih 19 mučencev. Gre za duhovnike, menihe in redovnice, ki so bili žrtve civilne vojne med islamisti in alžirsko vojsko.
Med leti 1991 in 2002 je bila Alžirija v krempljih državljanske vojne med vlado in islamističnimi uporniki. V tem desetletju je brutalnost upornikov dosegla nove meje, devetnajst mož in žena pa je moralo plačati skrajno ceno za svojo krščansko vero, ker niso bili pripravljeni zapustiti države. »Vsi so zelo ljubili alžirski narod. Prav zato, ker so tkali vezi ljubezni z njimi vse do konca, so bili tudi umorjeni. Skupaj z narodom so hoteli živeti vse njihove preizkušnje, prav kot njihovi prijatelji«, je za naš radio dejala francoska fokolarina Helen, ki deluje v Alžiriji.
Tam so sinoči pripravili islamsko krščansko molitveno bedenje, med katerim so se spomnili tudi 104 muslimanskih imamov, ki so jih umorili, ker so v svojih pridigah pozivali k nenasilju.
V večinsko muslimanski državi po Heleninih besedah Cerkev živi tiho življenje. »Mi drugih ne poskušamo spreobrniti, ampak prinašamo luč Jezusa, ki je v nas. To luč mnogi zaznavajo in hrepenijo po njej. Mnogokrat nam pravijo, da brez nas ne bi zmogli iti naprej. Dajemo jim tudi gotovost, da je vredno ljubiti druge. Mislim, da lahko poudarimo semena Resnice, ki so v vsaki religiji, tudi v njihovi in da jim ta semena pomagajo živeti«, je še povedala.
Med novimi blaženimi so najbolj znani menihi trapisti. Čeprav so se zavedali v kakšni nevarnosti živijo, so se po hudih notranjih bojih odločili, da ostanejo med alžirskim ljudstvom, kamor so bili kot misijonarji poslani. Islamski skrajneži so jih marca 1996 odvedli iz samostana v Atlasu. Nekaj tednov pozneje so jih našli obglavljene. Francoski režiser je ta dogodek leta 2010 upodobil v velikokrat nagrajenem filmu Božji možje.
POVEZANOST S SLOVENCI
Samostan trapistov v Tibhirinu pa je zelo povezan z nami, Slovenci. Leta 1932 so ga ustanovili trapisti iz Slovenije. v Brestanici, takratnem Rajhenburgu, so jim namreč leto pred tem grozili z izgonom in odvzetjem premoženja na podlagi agrarne reforme Kraljevine Jugoslavije. Samostan v Rajhenburgu, kjer so bili menihi od leta 1880, je bil poznan po sadjarstvu, vinogradništvu, čebelarstvu. S kakovostno čokolado pa so oskrbovali tudi dunajski dvor.
Leta 1934 je Dravska banovina sprejela odlok o odvzemu samostana s premoženjem, ki pa ga je kmetijski minister čez nekaj mesecev razveljavil. Toda že leta 1932 sta se zaradi groženj odpravila v Alžirijo opat Placide Epalle in p. Robert Kukovičič. V mali vasici Tibhirine sta ustanovila samostan Naše Gospe Atlasa. Leta 1934 so se jima pridružili še drugi menihi.
