Boštjan Vasle: Banka Slovenije mora ostati neodvisna in strokovna

Slovenija | 06.12.2018, 13:22 Andrej Šinko

Kandidat za guvernerja Banke Slovenije mag. Boštjan Vasle je v javni predstavitvi, ki jo je pripravil Urad predsednika države, poudaril, da mora Banka Slovenije ostati samostojna in strokovna institucija. Ob tem je napovedal, da si bo prizadeval tudi za njen vpliv znotraj Evrope in evrskega območja. Naša centrala banka se bo po njegovih besedah morala pripraviti tudi na umirjanje gospodarske rasti.

Vasle je dolgoletni direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj, služboval pa je tudi na ministrstvu za finance. Vseskozi se je srečeval z ekonomski vprašanji, tudi v času prevzemanja evra in reševanja težav v bančnem sektorju.

V zvezi z Banko Slovenije pravi, da si bo prizadeval, da »ostane neodvisna in strokovna institucija, ki svoja stališča gradi na strokovnih argumentih, v sodelovanju s širšo ekipo strokovnjakov«. Ob tem je dodal, da mora ta stališča predstavljati tako znotraj evro sistema kot širši javnosti.

Vasle meni, da se nam obeta umirjanje gospodarske rasti, ki bo terjalo odziv vseh ekonomskih politik, tudi denarne. Zaradi omenjenega je v prihodnje pričakovati tudi drugačno obnašanje podjetij, gospodinjstev in spremembe na trgih. »Vse to bo od centralne banke zahtevalo, da skrbno spremlja poslovanje bank, da nadzira njihovo poslovanje, ne samo na tehnični način, ampak tudi vsebinsko,« pravi Vasle.

V veljavi je še vedno veliko ukrepov, s katerimi se je centralna banka odzvala na preteklo krizo. »Zdaj je napočil čas, da razmislimo, kako umakniti te nekonvencionalne ukrepe oziroma kako določiti pot za njihov postopen umik. Tukaj bo imela naša centralna banka, Banka Slovenije, pomembno besedo pri soodločanju o teh procesih. Hkrati pa bodo to tudi procesi, ki bodo vplivali na nadaljnji potek gospodarskega razvoja v celotnem evrskem območju, in posledično tudi v Sloveniji,« pojasnjuje kandidat za guvernerja Banke Slovenije.

Vasle se strinja, da se pregleduje delovanje Banke Slovenije. Zavrnil pa je tudi očitke o napačni napovedi Umar-ja, ki ga vodi, v zvezi s preteklo krizo in na podlagi katere so bile pripravljene makroekonomske politike.