Jabolka
Naivnost - prvi korak k okužbi!
Kmetijstvo
"Če bi vsaj najboljša jabolka uspeli letos prodati po 20 centov, potem bi že še nekako," sem mimogrede slišal trpek pogovor med množico kmetov, zbranih na nedavnem tradicionalnem shodu pri blaženem A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ta shod, odkar je bil Slomšek pred 15. leti razglašen za zavetnika slovenskih kmetov, kmetijskega šolstva in slovstva, nosi izrazito noto hvaležnosti, pa čeprav zahvalno nedeljo v naših cerkvah tradicionalno obeležimo vsako prvo nedeljo po prazniku vseh svetih.
V Slomškovih krajih, kjer jabolka dobro rastejo, so bili ob letošnjem srečanju kmetov sadovnjaki že obrani. Narava je pohitela in letos so jabolka dozorevala prej. Pa vendarle ne tako zelo prej, kot so jih nekateri veliki igralci na trgu s sadjem začeli obirati in že sredi avgusta z njimi potrošnikom v bleščečih trgovskih centrih ponudili sadje, ki ni bilo ne dozorelo, ne sočno, in tudi na pogled ne tako, kot je treba.
Prva napaka – Kdor prej pride, prej melje!
Menedžerji so dobro vedeli. Sadja bo letos preveč, trgovci bodo iz tedna v teden postajali izbirčnejši, kdor prej pride, prej melje. A ko človek enkrat kupi slabo, traja veliko časa, da to pozabi. Prva letošnja (prezgodnja) ponudba jabolk, večinoma vprašljive kakovosti, je vsekakor zavrla prodajo in večina potrošnikov se je po nakupu počutila opeharjene. Pričakovali so več, tudi zato, ker Slovenci še vemo, kakšna naj bi bila slastna jabolka, ki ob vsakem ugrizu razveselijo s svojo sočnostjo in veliko pestrostjo okusov.
Druga napaka - Kdo me ima za norca?
Potrošniki so torej bili razočarani. Za slab okus so naenkrat postali krivi vsi, ki sadje pridelujejo in pogled na cene je to nezadovoljstvo širil in ga še zdaj podžiga. Hiter pogled na police največjih trgovcev kaže, da moramo za kilogram slovenskih jabolk potrošniki odšteti okrogel euro ali več, medtem, ko se akcijske cene na okrog 60 centov za kilogram.
Prefinjenim trgovskim izkušnjam o nastavljanju cen ne gre oporekati. A izjemno težko je sadjarje, ki jim je pozeba dve leti zapored vzela pridelek, poslušati, kako jim skrbno sortirana jabolka najboljše kakovosti veletrgovci in grosisti zavračajo, češ da ne ustrezajo kriterijem. In da si potem lahko srečen, če se najde kdo, ki ta obrana in pakirana jabolka odkupi za sedem (7) ali deset (10) centov za kilogram.
Naivnost?
Človek bi pričakoval, da bodo jabolka v trgovski ponudbi, če sadjarji letos zanje dobijo tako mizerno plačilo, občutno cenejša, kot minuli dve leti, ko jih zaradi pozebe ni bilo. Pričakoval bi, da bomo zaradi bogate letine na policah lahko našli le zelo dobro blago, ki bo vabilo, da pridemo še in še kupimo, vsa ostal manj kakovosten pridelek pa bo na poti v predelavo in nam bo v dolgih zimskih mesecih na voljo kot odličen sadni sok ali kot zelo zdrav jabolčni kis. Domač, slovenski.
Po zgledu nekaterih zahodnih trgovskih verig, bi se lahko tudi pri nas našel vsaj kakšen med trgovci ki bi svojo vizijo gradil na "pravični trgovini" ter sprožil akcijo pospešene prodaje, ki bi temeljila na dokazanem poštenem (ustrezno visokem) plačilu sadja, ki bi pridelovalcem pokrila vsaj glavne stroške pridelave in omogočila preživetje.
Kaj pa odgovornost poklicanih?
Kako je s pravičnostjo v verigi od jablane do mize, bi se že dva meseca vsekakor moral ukvarjati prehranski varuh. Zakaj so pridelovalci razdrobljeni, zakaj nimamo več sadjarskih zadrug, zakaj zadružna pobuda ni uspešna tudi v osnovanju obratov predelave v sok in koncentrate, je spet drugo vprašanje, ki se zdi, da v bližnji prihodnosti ne bo dobilo rešitve.
Pred nami je tretji petek v novembru, ki ga od leta 2012 obeležujemo kot Dan slovenske hrane. Na ta dan bodo naši otroci v šolah in vrtcih spet deležni Tradicionalnega slovenskega zajtrka, ko bodo postreženi z rezino kruha namazanega z maslom in medom, kozarca mleka in jabolka. Resnično si želim, da bi ta jabolka bila tisto najboljše, kar so letos sadjarji uspeli pridelati in bo otrokom po zaužitju za vedno ostala v spominu njihova sočnost in okusnost. Če bo tako, jih bo to vedno znova vabilo, da bodo posegali po tem zdravem sadežu.
Treba je veliko naivnosti, da se dela velike stvari, pravi modra misel. Želim si, da bi pri nas končno dobila domovinsko pravico, da bi se z njo okužili vsi v sadjarski branži, da bi odprla oči trgovcem, da bi jo posvojili zadružniki in bi se ji pustili okužiti tudi vsi ostali.
Že danes lahko naredimo prvi korak k tej okužbi. Obiščimo najbližjega sadjarja, oskrbimo se z zabojčkom sočnih jabolk in ga mimogrede povprašajmo po jabolčnem soku. Naj to postane naša navada. Veliko bomo naredili za svoje zdravje in zdravje naših najbližjih, sadjarjem bomo pomagali k preživetju, vsem ostalim pa bo to brca, ki jim bo morda dala misliti. Dejanja štejejo!
