Cerkev pred razkolom ali pred prenovo?
Svet Marjana Debevec
Ta teden je izšla knjiga Andrea Torniellija in Giannija Valenteja z naslovom Sodni dan, ki prinaša preiskavo o boju za oblast znotraj Cerkve. Ne gre torej za roman, ampak za novinarsko raziskovalno delo
Gre za raziskavo, obogateno z ekskluzivnimi dokumenti in še ne objavljenimi pričevanji, ki podrobno predstavi napad na pontifikat papeža Bergoglia s strani konzervativno usmerjenih struj. Te so se po šestih letih delovanja v senci odločile na senzacionalen način izraziti svoje nestrinjanje z revolucionarnim argentinskim duhovnikom, ki je bil sposoben v srcih milijonih ljudi znova prižgati luč vere; ki je zmanjšal moč hierarhije in svoje delovanje usmeril na uboge, ponižne in obrobne.
S tem je sporočilo postalo pomembnejše od sporočevalca. Vse to nas kliče h koreninam krščanstva, kar pa povzroča strah pri tistih, ki so doslej veljali za utrdbo oblasti. Slednja v odgovor na to napada s takšno gorečnostjo, da se Cerkev bolj kot poljska bolnišnica zdi bojno polje, piše Andrea Malaguti na spletnem portalu Vatican Insider.
Področje napada je tisto, ki je najbolj kočljivo, in sicer pedofilija. Izrabili so jo za napad na papeža, ki se bolj kot kdorkoli drug bori proti njej, uporabili pa so dokumente nekdanjega nuncija v ZDA nadškofa Carla Marie Viganoja.
Dva priznana vatikanista Tornielli in Valente sta v uvodu v svojo knjigo zapisala: »To, čemur smo danes priče, ni le skrivnost zla in greha, ki Cerkev pretresa od znotraj in ki je vedno obstajala. Novost današnjega časa je v tem, da v Cerkvi in v nekaterih njenih pastirjih ni več zavedanja, kaj Cerkev je … Naslednje strani poskušajo bralcu pomagati razlikovati med resnico, pol resnico in napačnimi informacijami, ki jih z določenim interesom širijo tudi nekateri navidezno katoliški mediji«, pišeta avtorja knjige.
Dodajmo še to, da Tornielli in Valente ne izhajata iz osebnih prepričanj, ampak se opirata na dokumente. Po mnenju avtorja članka, je današnji konflikt v Cerkvi bolj kočljiv in nevaren kot kdajkoli. Lahko bi pripeljal celo do razkola, ali pa do rojstva prenovljene Cerkve, ki bo končno pripravljena prevzeti svojo vlogo pristnega vodenja krščanstva.
