Slavi KoširSlavi Košir
Aleš KarbaAleš Karba
Rok MihevcRok Mihevc

Avstrijska državna nagrada Florjanu Lipušu

Slovenci po svetu | 02.10.2018, 15:00 Matjaž Merljak

Pisatelj z avstrijske Koroške Florjan Lipuš je včeraj (v ponedeljek, 1. oktobra 2018) v kongresni dvorani na Uradu zveznega kanclerja na Dunaju iz rok ministra Gernota Blümla prejel Veliko avstrijsko državno nagrado, najvišje avstrijsko priznanje za dosežke s področja umetnosti in kulture. Lipuš je postal prvi Slovenec, ki je prejel to nagrado, in sicer za literaturo v slovenskem jeziku.

Lipuš je vedno bolj zaznaven kot evropski avtor in tako, da se še posebno ujema z aktualnim predsedovanjem Avstrije Svetu EU, je poudaril ob vročitvi 30.000 evrov vredne nagrade minister za kulturo Gernot Blümel (ÖVP). Minister je na slovesnosti, na kateri so bil med drugim navzoči tudi pisatelj Peter Handke, slovenski minister za kulturo Dejan Prešiček, koroški deželni glavar Peter Kaiser in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko poudaril, da se velja pokloniti pisatelju, ki ima zaradi tega, ker je avstrijski pisatelj in piše v slovenščini, poseben položaj.

Podelitev nagrade Lipušu, foto: @juergen_meindl
Podelitev nagrade Lipušu, foto: @juergen_meindl © Jürgen Meindl

Veleposlanica Republike Slovenije na Dunaju, mag. Ksenija Škrilec je ob priložnosti vabila na sprejem v prostore rezidence veleposlaništva na Dunaju, kjer je Florjan Lipuš navzočim bral iz svojih del, piše Narodni svet koroških Slovencev na svoji spletni strani.

Zahvalni govor na Uradu Zveznega kanclerja je nagrajenec začel v materinščini, poroča spletni portal slovenskega uredništva ORF v Celovcu. Spomnil je, da je v času plebiscita leta 1920 govorila še okoli tretjina prebivalstva na Koroškem slovensko, danes pa, da je jezik mogoče slišati le še v nekaterih vaseh. „Današnjo počastitev zaznavam tudi kot popravo krivice, ki je bila storjena koroškim Slovencem“, je poudaril Lipuš in dodal, da njegov domači kraj slej ko prej nima dvojezičnega krajevnega napisa.

Florjan Lipuš bere svoja dela, foto: @nsks_at
Florjan Lipuš bere svoja dela, foto: @nsks_at © NSKS

Lipuševo delo odraža posebno kakovost literature v manjšinskih jezikih, zato je ta nagrada več kot priznanje osebnosti, je julija, ko so razglasili letošnjega dobitnika nagrade, poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

Kot je v utemeljitvi zapisal odbor za nagrado, je že v delu Zmote dijaka Tjaža (1972), ki sta ga leta 1981 v nemščino prevedla Peter Handke in Helga Mracnikar, tematsko nakazal svoj pripovedovalski opus, ki ga je razvil v številnih romanih in zgodbah: "V svoji literaturi Lipuš obravnava upor proti nacionalsocializmu, izgon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto."

Po oceni založnika in poznavalca njegovega dela Lojzeta Wieserja nagrada pritrjuje temu, da ni pomembno, koliko ljudi govori jezik, temveč kako znajo s tem jezikom ravnati. Po njegovem mnenju je nagrada izraz, da je trenje med preteklostjo in prihodnostjo vendarle ubralo drugo, pozitivno smer. Jezik, ki je v tej deželi že desetletja bil in je še vedno zanikan, je dobil s tem večjo in širšo pozornost.

Lipuš pa je v odzivu povedal, da avstrijsko kulturno priznanje za literaturo "sprejema z zadoščenjem, saj z njim slovenščina na Koroškem dobiva enakopravnost".

Pisatelj se je rodil 4. maja 1937 v Lobniku pri Železni Kapli. Kot otrok je bil priča, kako so aretirali njegovo mater, ki so jo nato ubili v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, njegov oče pa je služil v nemški armadi. V letih od 1960 do 1998 je deloval kot osnovnošolski učitelj, istočasno je bil urednik literarne revije koroških Slovencev Mladje.

Objavil je številne zgodbe, romane in eseje. Poleg Zmot dijaka Tjaža so med njegovimi najbolj znanimi deli Odstranitev moje vasi (1983), Srčne pege (1991), Stesnitev (1995) in Boštjanov let (2003). Njegov zadnji roman Gramoz je bil med letošnjimi nominiranci za kresnika.

Za svoja dela je prejel več nagrad, med njimi Prešernovo nagrado za opus leta 2004 in nagrado Petrarca leta 2011. Leta 2005 je dobil častno nagrado za literaturo Republike Avstrije, pred tem že leta 1995 kulturno nagrado dežele Koroške. Leta 2013 je prejel nagrado Franz Nabl mesta Gradec, vredno 14.500 evrov.

vir: Slovenska tiskovna agencija STA

Slovenci po svetu
Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...