Priprava zemlje
Zemljo najbolje pripraviti in gnojiti zdaj, ne pomladi
Svetovalnica Rok Mihevc
Dočakali smo prvo zgodnjo slano, ki pa se je tudi kmalu umaknila. Kaj to pomeni za naše rastline in še na mnoga druga vprašanja sta v Svetovalnici odgovarjala Davor Špehar in Primož Brezovec z Zelenega sveta.
Na vrtu je paradižnik že končal svojo zgodbo, v rastlinjaku pa imamo možnost, da preprečimo dotok mrzlega zraka in tako zori še naprej. Zdaj v jesensko-zimskem času v rastlinjak spada še motovilec, zimska solata, azijska listna zelenjava, zimski portulak, špinača...
Rastlinjak je tovarna hrane za vse leto
Rastlinjak je tako dober pripomoček, kako sezono podaljšati v zimo. Špehar spodbuja k njegovi uporabi, saj je to tovarna hrane za vse leto. »6-metrski je dovolj velik za celoletno proizvodnjo 4-članske družine.« Kot pravi, je lahko tudi primerno skladišče pozimi, ko v njega prestavimo zelje, ohrovt, radič, kitajski kapus in v obliki zapisnice za repo, kolerabo, črno redkev. »Prav tako pa je zelenjava varna pred gozdnimi obiskovalci na štirih nogah.« A pri tem Špehar opozarja, da je treba pri pripravi in gnojenju zemlje v rastlinjaku posvetiti še posebno pozornost. »Brez gnojila ni pridelka, vse je treba vračati zemlji nazaj.«
Jagodičevje tudi na balkon in terase
Določene sorte jagodičevja smo že obrali, poznejše obiramo zdaj in tudi slana bo prav prišla pri nekaterih vrstah, sploh mora oplaziti šipek in črni trn, pojasnjuje Brezovec. »Paziti pa moramo pri kiviju in kakiju, saj lahko zaradi mraza pride do poškodb.« Kot pravi, je trend jagodičevja zdaj prisoten tudi na balkonih in terasah, kjer izbiramo predvsem pritlikave maline, nižje sorte ameriških borovnic in robid. »Kljub lokaciji tudi tu zaščitimo pred pticami, pazimo tudi na hladnejše razmere – zavijemo z agrokopreno in umaknemo v zavetje, da poganjkov ne poškoduje sneg. Odstranjujemo tudi odvečno vodo, saj v nasprotnem primeru lahko začne gniti.«
Gnojimo v jesenskem času
Trenutno so najprimernejši dnevi, da pripravimo zemljo, saj še ni hujšega jesenskega deževja, ko je težje delati. »Zemlja je godna za delo in zdaj je treba zavihati rokave,« spodbuja Špehar, ki svetuje tudi, da tudi gnojimo zdaj, ne pomladi. »Sploh pri težki ilovnati zemlji, da jo zimski čas pripravi do drobne grudi in se bo gnoj do pomladi deloma vdelal in bodo takrat hranila že dosegljiva rastlinam.« Špehar priporoča tudi zeleno gnojenje, ko je to področje potem pomladi najprimernejše za paradižnik, paprike, kumare, saj ostane veliko organske mase, ki prav plodovke potrebujejo.
Kako je s saditvijo česna in čebule v tem času, o sibirskem ter bavarskem kiviju in o obiranju ter obrezovanju aronije, pa v posnetku oddaje, kjer sta strokovnjaka odgovorila na vprašanja.
Oddajo je pripravil in vodil Robert Božič.
