Radio Ognjišče
Jože BartoljJože Bartolj
Andrej NovljanAndrej Novljan
Helena KrižnikHelena Križnik
Papež v Litvi (foto: vaticannews.it)
Papež v Litvi

P. Cestnik o obisku papeža v baltskih državah: To so kraji posebnega trpljenja in posebnih napetosti

Papež Frančišek je v Litvi spomnil na trpljenje mnogih v Sibiriji in v getu v Vilni, opozoril pa je tudi pred hlepenjem po oblasti in slavi. Med mašo v Latviji je dejal, da smo se poklicani dotakniti trpljenja drugih. Prav tako je dejal, da vera ni namenjena skrivanju. Za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« je o tem, ali gre za pričakovana sporočila papeža Frančiška, spregovoril klaretinec, p. Branko Cestnik.

»Baltske republike so prav posebna prižnica. Ko se papež povzpne na to prižnico moramo prisluhniti. Geografsko in zgodovinsko so umeščene med dva velika naroda, seveda skupaj s Poljaki. To se pravi, Rusi na vzhodu in nemški narodi na zahodu. Tam se križajo močni interesi teh velikih narodov, ki potrebujejo vedno nek svoj prostor. Ker so močni in so logično ekspanzivni in potem se zlahka zgodi to, kar se je zgodilo z Oktobrsko revolucijo, da ti majhni narodi na koncu teh imperijev »nastradajo« ali pa seveda z nacizmom, ki je prav tako naredil svoje zlo v baltskem primorju. Torej, ko papež govori iz tiste prižnice moramo prisluhniti. To so kraji posebnega trpljenja in posebnih napetosti. Trpeli so z ene in druge strani. Koliko teh ljudi je končalo v gulagih ne bomo nikoli izvedeli. Razlika med gulagom in Auschwitzem je ta, da je v Auschwitz stopila noga osvoboditelja, kakršenkoli je že bil, so stopili ljudje in so stopile inšpekcije, v gulage ne. S cmokom v grlu danes hodiš po Auschwitzu, za gulage pa ne vemo, ker so te tam vsi viri izbrisali. Ampak gulag je bil oče Auschwitza, metodološko gledano. Gulag je najprej, Auschwitz je bil potem. In koliko gulagov je imelo uničevalno naravo. Ne samo naravo, da odstrani politične nasprotnike iz sovjetskega okolja v zloglasno Sibirijo, ampak je imelo tudi uničevalno naravo, se pravi ubiti, izničiti, pokopati. To je ta velika peza sovjetskega režima, ki pa potem seveda ni doživel te obtožbe, tako silne in enovite, kot jo je doživel nacizem,« je opozoril p. Branko Cestnik. Dodal je še, da »Stalinistična Sovjetska zveza« ni nikoli doživel tako močne obsodbe kot nacizem, »pa bi ga morala«.

Prepričan je, da gre zato pri tovrstnih obiskih predvsem za opominjanje, da se pretekle napake ne bi ponovile. »Glejmo naprej, bodimo optimisti, pomnimo pa tudi mračno preteklost, katere priče so prav te tri države.«

Prisluhnite v celoti oddaji "Spoznanje več, predsodek manj".

Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc) Blagoslov velikonočnih jedil (photo: Rok Mihevc)

Velika sobota: Več kot le blagoslov jedil

Čeprav v naši kulturi veliko soboto pogosto povezujemo predvsem s hrano in blagoslovom jedil, celjski škof Maksimilijan Matjaž poudarja, da so ti običaji zunanji izraz globlje praznične ...

Duhovniki (photo: Rok Mihevc) Duhovniki (photo: Rok Mihevc)

Dragi duhovniki, potrebujemo drug drugega

Na veliki četrtek dopoldne so slovenski škofje darovali krizmene maše, pri katerih so skupaj z duhovniki obnovili duhovniške obljube, obenem pa blagoslovili in posvetili sveta olja, ki spremljajo ...

Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc) Čaščenje križa (photo: Rok Mihevc)

Veliki petek: Učna ura spreobrnjenja

Veliki petek je v cerkvenem letu edinstven, saj je to edini dan, ko ni svete maše. Namesto tega verniki obhajajo obrede velikega petka, molijo križev pot in se v tišini spominjajo Jezusove smrti. ...

P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek) P. Marjan Kokalj (photo: Urša Sešek)

Ko si enkrat to doživel, nenehno po tem hrepeniš

»Pri maši je Jezus tako resnično navzoč med nami, da se ga lahko skoraj dotaknemo,« je v prazničnem jutru na veliki četrtek na Radiu Ognjišče zatrdil p. Marjan Kokalj, ki je bil februarja imenovan ...

Avdio player - naslovnica