Zedinjena Slovenija logo 2017
Zahvalna slovesnost ob 70. obletnici prihoda
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
Letos mineva 70 let od prihoda povojne emigracije v Argentino. Slovenci, združeni v krovni organizaciji Zedinjena Slovenija, se bodo novi domovini javno zahvalili to nedeljo, 30. septembra 2018.
Najprej bodo položili venec pred spomenikom očeta argentinske države, nato pa bo v buenosaireški stolnici slovesna sveta maša, ki jo bodo darovali argentinski primas, kardinal Mario Poli, apostolski nuncij msgr. Leon Kalenga Badikebele, nadškof v Corrientesu, Slovenec, msgr. Andrej Stanovnik in slovenski duhovniki.
Tednik Svobodna Slovenija piše: Argentini se bomo zahvalili, da je širokosrčno sprejela tisoče beguncev iz taborišč po Avstriji in Italiji. V Evropi ni bilo prostora zanje, druge države pa, čeprav manj prizadete od vojne, so skrbno izbirale svoje kandidate.
Duhovnik Janez Hladnik je pri predsedniku Peronu dal besedo, da sprejme v deželo 10.000 slovenskih protikomunističnih beguncev in dal navodila, naj se prihod teh beguncev čim bolj olajša.
Po statistikah in podatkih Društva Slovencev iz leta 1950 naj bi od začetka leta 1947 prišlo v Argentino 5.282 Slovencev: 3.216 moških in 2.066 žensk. V tem številu je vključenih 930 slovenskih družin. Nekaj jih je prišlo še v naslednjih letih, skupno naj bi torej po drugi svetovni vojni prišlo okoli 6.000 beguncev.
Zgodovina pravi, da je najpomembnejši razlog za to, da smo danes tu, v Argentini, dejstvo, da je le Argentina sprejemala družine v celoti, naj si bo s številnimi majhnimi otroki ali s telesno pohabljenimi ali ostarelimi. Argentina je bila ena od redkih držav, ki so slovenskemu beguncu odprla vrata in ga sprejela v nov dom. Ponudila mu je delo in s tem možnost preživetja in napredka. Ni od njega zahtevala, da pozabi na svojo preteklost: dopuščala je, da na tej rodovitni zemlji naprej goji svoj jezik in svojo kulturo. Ker le iz zdravih korenin lahko zrase dober sad, “zato je tako važno za nas v zdomstvu, da se znamo vživeti v sedanjost in polno zajemati iz sedaj obstoječih možnosti. Sedanjost je področje, na katerem se uveljavlja dejavna zvestoba, ki zna na učinkovit način s sodobnimi dejanji pričevati o dragocenosti naše preteklosti in o pomembnosti naših minulih naporov in borb. Sedanjost je pa tudi osnova, iz katere se gradi naša resnična, neutvarna bodočnost. Preteklost je minula in bodočnosti še ni, samo sedanjost je v naših rokah. Samo sedaj in tukaj res lahko kaj naredimo, da bo preteklost skladno nadaljevana in da ne bo njen dober glas trpel zaradi naše malodejavnosti ter da bo po drugi strani bodočnost dobro pripravljena in pravično prislužena.” (Milan Komar, Čas v zdomstvu, Koledar Svobodne Slovenije 1968).
Po 70-ih letih še govorimo slovenski jezik in še gojimo slovensko kulturo. Z vnemo ohranjamo slovenske organizacije, ki danes delujejo pod krovom Zedinjene Slovenije: to so naši slovenski domovi, slovenske sobotne šole, pevske, folklorne in dramske skupine, mladinske organizacije. Veže nas pa tudi prijateljstvo, ki nastaja z življenjem v naši skupnosti. Prijateljstvo po slovensko, to je res nekaj drugačnega, je v prispevku povedal Branko Marinič iz Zedinjene Slovenije.
