Mati Terezija
Mati Terezija: Ljubezen terja daritev
Slovenija Marjana Debevec
Danes goduje sv. Mati Terezija, ki je tudi sozavetnica naše radijske kapele. Osrednje praznovanje bo v župnijski cerkvi na Ježici v Ljubljani, kjer bo ob 17.30 molitvena ura, ob 18.30 pa bo mašo daroval novomašnik Matic Lesjak.
Mati Terezija je leta 1950 ustanovila red misijonark ljubezni, ki se je iz Kalkute razširil po vsem svetu, tudi v Slovenijo, v župnijo Ljubljana – Ježica. Zaslug za opravljeno delo si ni nikoli lastila, saj je dejala, da jo usmerja Bog in je vse, kar počne, Njegovo delo. Prejela je številna priznanja in nagrade. Leta 1971 ji je papež Pavel VI. podelil mednarodno nagrado za mir Janeza XXIII., v Angliji je prejela templeton, v Italiji nagrado balzam za »humanost, mir in bratstvo med narodi«, leta 1979 pa tudi Nobelovo nagrado za mir. Umrla je 5. septembra 1997 v Kalkuti, papež Janez Pavel II. jo je za blaženo razglasil 19. oktobra 2003, papež Frančišek pa za svetnico svetnico 4. septembra 2016.
Na kanonizacijski slovesnosti se je zbralo več kot 100.000 ljudi. V Rim je pripotovalo 13 predsednikov držav in vlad, med njimi tudi indijski premier Narendra Modi.
Papež je Mater Terezijo označil kot »neutrudno delavko za usmiljenje«. Vedno se je sklanjala nad izčrpanimi, »ki so bili umirajoči zapuščeni na robu ceste«, in je povzdigovala svoj glas nad oblastniki tega sveta, »da bi ob zločinu revščine, ki so jo sami ustvarili, prepoznali svojo krivdo«, je sveti oče povedal v nagovoru med slovesnostjo. Poslanstvo Matere Terezije na obrobjih mest in življenja ostaja »v našem času zgovorna priča Božje bližine do najrevnejših med revnimi«, je dejal Frančišek.
Misli Matere Terezije
Hočem le, da bi bila prava misijonarka ljubezni, kakor je naša Gospa.
Ubogi so zagrenjeni in trpijo, ker nimajo sreče, ki jo lahko uboštvo prinaša, če ga prenašamo za Kristusa.
Veselje nad tem, da ljubimo Jezusa, izhaja iz veselja, da smo deležni Njegovega trpljenja. Ne dovolite torej, da bi bili zaskrbljeni ali potrti, marveč verujte v veselje vstajenja. V življenju vsakogar od nas mora priti vstajenje, tako kakor v Jezusovem življenju, zasvitati se mora veselje velike noči.
Zelo pogosto se čutim kakor majhen svinčnik v Božjih rokah. On prevzame pisanje. On prevzame mišljenje. On vodi gibanje. Jaz moram biti le svinčnik.
Ljubezen terja daritev. Toda, če ljubimo vse do bolečine, tedaj nam bo Bog dal svoj mir in svoje veselje. Trpljenje samo na sebi ni nič; toda trpljenje v sodelovanju s Kristusovim trpljenjem je čudoviti dar.
Oklenite se rožnega venca, kakor se plezalke ovijejo okrog drevesa – kajti brez naše Gospe ne moremo obstati.
Veselje je pogosto pokrov, ki skriva življenje žrtve, nenehno zedinjenje z Bogom, gorečnost in velikodušnost.
Ne iščite velikih reči, ampak delajte majhne stvari z veliko ljubeznijo … Manjša, ko je stvar, večja mora biti naša ljubezen.
Če bom kdaj svetnica, bom zagotovo svetnica »teme«. Nenehno bom manjkala v nebesih, da bom prižigala luč tistim, ki na zemlji živijo v temi.
Zakaj me vsemogočni Bog zdaj kliče k novemu življenju, ne vem, toda hočem izpolnjevati edinole Njegovo sveto voljo brez kakršnih koli pridržkov, naj stane, kar hoče.
Zakaj se moramo v celoti podariti Bogu? Ker se je Bog sam podaril nam. Če je Bog, ki nam ničesar ne dolguje, pripravljen, da nam podeli nič manj kot samega sebe, ali naj odgovorimo le z delčkom nas samih? Naša popolna podaritev Bogu je sredstvo za prejem Boga samega.
»Žejen sem« je nekaj mnogo globljega, kakor če bi Jezus rekel le »ljubim te«. Dokler globoko v svoji notranjosti ne veste, da Jezusa žeja po vas – ne boste spoznali, kdo hoče biti On za vas. Ali kdo On hoče, da ste vi Zanj.
