Papež moli
Kdo je v ozadju napadov na papeža?
Slovenija Marjana Debevec
V medijih je v teh v ponedeljek odmevala novica o nekdanjem nunciju v Združenih državah Amerike, nadškofu Carlu Mariji Viganoju, ki papeža Frančiška poziva k odstopu. Po njegovih besedah naj ne bi bil dovolj učinkovit, ko gre za preganjane storilcev spolnih zlorab v ZDA. Postavlja pa se vprašanje, zakaj je poročilo objavil ravno ob sklepu Svetovnega srečanja družin.
Ni jasno, zakaj se nekdanji nuncij Viganó z vsemi očitki ni najprej obrnil na samega papeža. Jasno pa je, da so pozivi k odstopu voda na mlin vsem papeževim nasprotnikom. Med njimi je tradicionalistično gibanje v Cerkvi. Njegovi predstavniki so od papeža že zahtevali odstop zaradi apostolske spodbude Radost ljubezni. Tradicionalisti so tudi hkrati s Svetovnim srečanjem družin v Dublinu pripravili svoj kongres na isto temo.
Tako nastaja vtis, da gre za vodeni napad na papeža, saj smo v teh dneh v medijih lahko zasledili, kako so predstavniki tradicionalistične struje s presenetljivo podobnim izrazoslovjem kot Viganó kritizirali papeža Frančiška. Med avtorji člankov so bili papežev velik nasprotnik kardinal Reymond Burke, pa tudi nekateri slovenski predstavniki tradicionalistov.
Vzemimo pod drobnogled samo en članek, ki je med drugim iz konteksta iztrgal papežev stavek, ki se nanaša na ljudi z istospolnimi nagnjenji: Kdo sem jaz, da bi sodil? Povezali so ga z izprijenostjo nekaterih homoseksualnih uradnikov v Vatikanu. Papež je takrat jasno povedal, da ne more soditi nekoga, ki ima takšno nagnjenje in iskreno išče Boga, kot nevarne pa izpostavil gejevske lobije.
Iz Viganojevega poročila je tudi razvidno, da je bilo napisano v raznih časovnih obdobjih. Kot že rečeno, se zdi nemogoče, da gre za naključje, da je bilo objavljeno ravno ob sklepu Svetovnega srečanja družin, ki je bil za vesoljno Cerkev velik dogodek. S tem so ga uspeli celo tako prekriti, da novinarji papežu na letalu niso postavili niti enega vprašanja o prvotnem razlogu za njegov obisk Irske.
Gotovo so zlorabe ena velikih ran Cerkve, zaradi katere trpi celotno občestvo, dejstvo je tudi, da je večina zlorabiteljev homoseksualcev, ki so se preko raznih vzvodov uspeli infiltrirati vse do pomembnih položajev. Vse to naprtiti papežu Frančišku in mu očitati, da ne posreduje, pa se zdi le izgovor za nov napad nanj. Tako kot vsakdo na vodilnem položaju, ima tudi sveti oče okrog sebe različne svetovalce, ki jim zaupa, čeprav se pozneje včasih izkaže, da so to njegovo zaupanje izdali. Spomnimo samo na primer napačnega informiranja papeža o zlorabah v Čilu. Zato bi bila namesto napadov nanj veliko bolj na mestu molitev za vso to kompleksno situacijo. Ne pozabimo, da nas prav on v vsakem srečanju z ljudmi prosi zanjo.
